Pobuda za odpravo administrativnih ovir pri elektronskem izdajanju računov javnemu sektorju
Področje: Finance
Pristojni organi: MF
22. 10. 2026Pobuda oddana
23. 10. 2026Pobuda objavljena
23. 10. 2026Pobuda posredovana v odziv
Pobuda
Zadeva: Odprava obveznega ponovnega vnosa e-računov in omogočitev brezplačne oddaje že pripravljenih XML-računov
Spoštovani,
podajam pobudo za odpravo nepotrebnih administrativnih in finančnih obremenitev poslovnih subjektov pri obveznem elektronskem izdajanju računov proračunskim uporabnikom.
Opis problema: Slovenski poslovni subjekti moramo za dobave blaga in opravljene storitve proračunskim uporabnikom izdajati elektronske račune. Kot poslovni subjekt uporabljam lasten informacijski sistem, v katerem račune že izdelujem v strukturiranem elektronskem formatu XML (e-SLOG 2.0). Kljub temu takšnega računa ne morem neposredno uvoziti in brezplačno poslati prek državnega portala UJPeRačun. Za izpolnitev zakonske obveznosti imam predvsem dve možnosti: 1. Ponoven ročni vnos vseh podatkov računa v brezplačni portal UJPeRačun, čeprav so podatki že pripravljeni v ustrezni elektronski obliki. Poleg tega je portal omejen na 100 računov letno. 2. Uporaba zunanjega ponudnika elektronske izmenjave, ki omogoča uporabo že izdelanega XML, vendar je njegova storitev lahko plačljiva. Običajna dostava papirnega računa ni ustrezna alternativa, saj je elektronsko izdajanje računov javnemu sektorju zakonsko predpisano. Tako mora podjetje za izpolnitev zakonske obveznosti ponovno opravljati delo, ki je bilo že opravljeno, ali pa uporablja storitve zunanjih posrednikov.
Nepotrebno administrativno breme: Namen digitalizacije bi moral biti zmanjšanje administrativnega dela, avtomatizacija postopkov in zniževanje stroškov poslovanja. Obstoječa ureditev pa povzroča prav nasprotno. Podjetje, ki je že investiralo v programsko opremo za izdelavo elektronskih računov, mora podatke ponovno ročno vnašati v drug informacijski sistem. Takšno podvajanje dela povečuje administrativne stroške, porabo časa in možnost napak pri prepisovanju. Posebej problematično je, da se to dogaja pri izpolnjevanju zakonsko predpisane obveznosti elektronskega poslovanja z javnim sektorjem.
Primerjava z drugimi državami EU: Podobni sistemi v drugih državah članicah EU že omogočajo uporabo predhodno izdelanih strukturiranih elektronskih računov.
- Avstrija:državni sistem e-Rechnung.gv.at omogoča brezplačno oddajo že izdelanih elektronskih računov.
- Italija: prek sistema Fatture e Corrispettivi je mogoče brezplačno naložiti in poslati že izdelan XML-račun v sistem SdI.
- Nemčija: zvezni sistem OZG-RE omogoča oddajo že pripravljenih strukturiranih e-računov XRechnung. Navedene rešitve kažejo, da je mogoče organizirati elektronsko poslovanje z javnim sektorjem brez obveznega ponovnega ročnega vnosa podatkov in brez uporabe plačljivega posrednika.
Predlog za odpravo administrativne ovire: Predlagam naslednje ukrepe:
Brezplačen uvoz XML-računov: Portal UJPeRačun naj omogoča neposreden uvoz že izdelanih elektronskih računov v formatu e-SLOG 2.0. Uporabnik bi datoteko naložil, preveril podatke ter račun potrdil in poslal, brez ponovnega ročnega vnosa.
Odprava omejitve 100 računov letno: Predlagam odpravo oziroma ponovno presojo omejitve števila računov, ki jih lahko posamezen izdajatelj brezplačno pošlje prek državnega portala.
Neposredna programska povezava: Predlagam uvedbo brezplačnega programskega vmesnika (API), prek katerega bi lahko posamezni poslovni subjekti pošiljali lastne elektronske račune neposredno iz svojih informacijskih sistemov.
Ocena administrativnih stroškov: Predlagam, da pristojni organ oceni, koliko dodatnega administrativnega dela in stroškov povzroča sedanja ureditev gospodarstvu ter koliko bi jih bilo mogoče odpraviti z omogočitvijo neposrednega uvoza XML.
Prošnja za obravnavo pobude:Predlagam, da se pobuda evidentira v sistemu STOP Birokraciji in posreduje Ministrstvu za finance ter Upravi Republike Slovenije za javna plačila. Prosim, da pristojna organa podata konkretno stališče do predlaganih sprememb, zlasti:
ali obstajajo pravne oziroma tehnične ovire za brezplačen uvoz XML;
zakaj ta možnost doslej ni bila uvedena;
ali je načrtovana uvedba takšne funkcionalnosti;
v kakšnem časovnem okviru bi bilo mogoče odpraviti navedeno administrativno oviro. 6.
Zaključek: Menim, da država ob predpisani obvezni uporabi elektronskih računov ne bi smela ustvarjati dodatnih administrativnih ovir za podjetja, ki elektronske račune že izdelujejo v ustreznem standardiziranem formatu.
Osnovni cilj pobude je preprost: poslovnemu subjektu, ki že ima pravilno izdelan elektronski račun XML, naj bo omogočena njegova neposredna in brezplačna dostava javnemu sektorju, brez ponovnega ročnega vnosa podatkov.
Pobuda za odpravo administrativnih ovir pri elektronskem izdajanju računov javnemu sektorju
Pobuda
Zadeva: Odprava obveznega ponovnega vnosa e-računov in omogočitev brezplačne oddaje že pripravljenih XML-računov
Spoštovani,
podajam pobudo za odpravo nepotrebnih administrativnih in finančnih obremenitev poslovnih subjektov pri obveznem elektronskem izdajanju računov proračunskim uporabnikom.
Opis problema: Slovenski poslovni subjekti moramo za dobave blaga in opravljene storitve proračunskim uporabnikom izdajati elektronske račune. Kot poslovni subjekt uporabljam lasten informacijski sistem, v katerem račune že izdelujem v strukturiranem elektronskem formatu XML (e-SLOG 2.0). Kljub temu takšnega računa ne morem neposredno uvoziti in brezplačno poslati prek državnega portala UJPeRačun. Za izpolnitev zakonske obveznosti imam predvsem dve možnosti: 1. Ponoven ročni vnos vseh podatkov računa v brezplačni portal UJPeRačun, čeprav so podatki že pripravljeni v ustrezni elektronski obliki. Poleg tega je portal omejen na 100 računov letno. 2. Uporaba zunanjega ponudnika elektronske izmenjave, ki omogoča uporabo že izdelanega XML, vendar je njegova storitev lahko plačljiva. Običajna dostava papirnega računa ni ustrezna alternativa, saj je elektronsko izdajanje računov javnemu sektorju zakonsko predpisano. Tako mora podjetje za izpolnitev zakonske obveznosti ponovno opravljati delo, ki je bilo že opravljeno, ali pa uporablja storitve zunanjih posrednikov.
Nepotrebno administrativno breme: Namen digitalizacije bi moral biti zmanjšanje administrativnega dela, avtomatizacija postopkov in zniževanje stroškov poslovanja. Obstoječa ureditev pa povzroča prav nasprotno. Podjetje, ki je že investiralo v programsko opremo za izdelavo elektronskih računov, mora podatke ponovno ročno vnašati v drug informacijski sistem. Takšno podvajanje dela povečuje administrativne stroške, porabo časa in možnost napak pri prepisovanju. Posebej problematično je, da se to dogaja pri izpolnjevanju zakonsko predpisane obveznosti elektronskega poslovanja z javnim sektorjem.
Primerjava z drugimi državami EU: Podobni sistemi v drugih državah članicah EU že omogočajo uporabo predhodno izdelanih strukturiranih elektronskih računov.
- Avstrija:državni sistem e-Rechnung.gv.at omogoča brezplačno oddajo že izdelanih elektronskih računov.
- Italija: prek sistema Fatture e Corrispettivi je mogoče brezplačno naložiti in poslati že izdelan XML-račun v sistem SdI.
- Nemčija: zvezni sistem OZG-RE omogoča oddajo že pripravljenih strukturiranih e-računov XRechnung. Navedene rešitve kažejo, da je mogoče organizirati elektronsko poslovanje z javnim sektorjem brez obveznega ponovnega ročnega vnosa podatkov in brez uporabe plačljivega posrednika.
Predlog za odpravo administrativne ovire: Predlagam naslednje ukrepe:
Zaključek: Menim, da država ob predpisani obvezni uporabi elektronskih računov ne bi smela ustvarjati dodatnih administrativnih ovir za podjetja, ki elektronske račune že izdelujejo v ustreznem standardiziranem formatu.
Osnovni cilj pobude je preprost: poslovnemu subjektu, ki že ima pravilno izdelan elektronski račun XML, naj bo omogočena njegova neposredna in brezplačna dostava javnemu sektorju, brez ponovnega ročnega vnosa podatkov.