Odgovor Statističnega urada Republike Slovenije:
Spoštovani,
zahvaljujemo se vam za posredovano pobudo za proučitev možnosti razvoja in morebitnega rednega objavljanja dopolnilnega nacionalnega kazalnika ekonomskega položaja gospodinjstev, ki bi poleg razpoložljivega dohodka upošteval tudi njihov premoženjski položaj.
Pobuda naslavlja pomembno vprašanje celovitejšega spremljanja ekonomskega položaja in ranljivosti gospodinjstev. Povezano obravnavanje dohodka ter premoženja in obveznosti oziroma neto premoženja lahko zagotovi dodatne informacije, ki jih posamezni obstoječi kazalniki sami po sebi ne zagotavljajo.
Pri tem je pomembno predlagani pristop razlikovati od kazalnika tveganja revščine. Kazalnik tveganja revščine je harmoniziran evropski kazalnik, ki temelji na skupni metodologiji EU-SILC, zagotavlja primerljivost med državami in skozi čas ter se uporablja tudi v okviru spremljanja socialnih politik EU. Meri relativni dohodkovni položaj oseb in ne vključuje njihovega premoženjskega položaja. Povezana obravnava dohodka in premoženja bi zato pomenila dopolnilni in konceptualno drugačen pogled na ekonomski položaj gospodinjstev, ki bi ga bilo treba ustrezno metodološko opredeliti.
Širši pristopi k povezani obravnavi različnih razsežnosti ekonomskega položaja gospodinjstev se razvijajo tudi na evropski ravni. Eurostat objavlja eksperimentalne statistike skupne porazdelitve dohodka, potrošnje in premoženja gospodinjstev (Income, Consumption and Wealth – ICW), ki temeljijo na statističnem povezovanju podatkov raziskovanj Življenjski pogoji (EU-SILC), Porabe v gospodinjstvih (HBS) ter Raziskovanja o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev (HFCS). Rezultati ICW so objavljeni tudi za Slovenijo. Na področju premoženja gospodinjstev so v okviru Evropskega sistema centralnih bank razviti in objavljeni tudi eksperimentalni statistični podatki o porazdelitvi premoženja gospodinjstev. Ti statistični in metodološki pristopi so pomembno izhodišče pri presoji možnosti nadaljnjega razvoja statistike na nacionalni ravni.
Kot izpostavljate tudi v pobudi, bi bilo treba pred morebitnim razvojem nove statistike preveriti razpoložljivost in kakovost potrebnih podatkovnih virov, možnosti njihovega povezovanja ter ključna metodološka vprašanja, povezana zlasti z opredelitvijo in vrednotenjem premoženja in obveznosti. Presoditi bi bilo treba tudi način morebitnega upoštevanja stanovanjskega položaja in stroškov bivanja ter pravne pogoje za dostop do posameznih podatkovnih virov, njihovo povezovanje in uporabo za ta statistični namen, ob upoštevanju pravil statistične zaupnosti in varstva osebnih podatkov.
Pomemben del presoje je tudi, ali gre za dovolj utemeljeno in širše relevantno uporabniško potrebo ter v kolikšni meri bi takšne informacije dejansko odgovarjale na konkretne potrebe različnih skupin uporabnikov. Presoditi je treba tudi, kateri način naslavljanja takšne potrebe bi bil najprimernejši, pri čemer je treba upoštevati zlasti namen in pričakovano uporabo informacij ter njihovo dodano vrednost glede na že razpoložljive statistike.
Pobudo ocenjujemo kot relevantno za nadaljnjo strokovno razpravo. Zato pobudnika vabimo, da stopi v stik s SURS, saj ocenjujemo, da bi bilo pobudo smiselno predstaviti tudi na pristojnem statističnem sosvetu, ki je strokovno metodološko posvetovalno telo za posamezna širša zaokrožena področja državne statistike. V okviru predstavitve bi bilo koristno podrobneje opredeliti predvsem namen predlaganega kazalnika, konkretne uporabniške potrebe, ki naj bi jih naslavljal, ter njegovo morebitno uporabo pri oblikovanju in spremljanju politik. Obravnava v okviru sosveta bo omogočila tudi izmenjavo mnenj z uporabniki podatkov, dajalci podatkov in drugimi relevantnimi deležniki ter širšo strokovno presojo potrebe po takšnem kazalniku.
Na podlagi razprave v okviru sosveta bo SURS lahko pobudo ustrezneje proučil v okviru načrtovanja nadaljnjega razvoja državne statistike. Pri tem bo upošteval izražene in širše prepoznane uporabniške potrebe, strokovno in metodološko utemeljenost, pravne možnosti, izvedljivost glede na razpoložljive podatkovne vire, prednostne naloge v okviru srednjeročnega in letnega programa statističnih raziskovanj ter razpoložljive kadrovske in finančne vire. Na tej podlagi bo mogoče opredeliti morebitne nadaljnje korake in načine obravnave te vsebine v okviru državne statistike.
Pobuda za metodološko študijo izvedljivosti razvoja dopolnilnega kazalnika celovitega ekonomskega položaja gospodinjstev
Pobuda
Predlaga se, da Statistični urad Republike Slovenije (SURS) preuči možnost razvoja in rednega objavljanja dopolnilnega nacionalnega kazalnika celovitega ekonomskega položaja gospodinjstev, ki bi poleg razpoložljivega dohodka upošteval tudi neto premoženje in pomembnejše finančne obveznosti gospodinjstev. Pri tem se ne predlaga spremembe ali nadomestitve evropsko harmoniziranega kazalnika tveganja revščine. Ta meri delež oseb, ki živijo v gospodinjstvih z ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom pod 60 % nacionalne mediane ekvivalentnega razpoložljivega dohodka, in zagotavlja primerljivost med državami EU. Kazalnik je namenjen merjenju relativnega dohodkovnega položaja in sam po sebi ne meri premoženja. Dohodek predstavlja tok v določenem obdobju, neto premoženje pa stanje premoženja, zmanjšano za obveznosti. Gospodinjstvi z enakim razpoložljivim dohodkom sta zato lahko z vidika ekonomske varnosti v zelo različnem položaju, na primer zaradi razlik v lastništvu stanovanja, finančnem premoženju in dolgu. Predlaga se, da SURS v sodelovanju z drugimi pristojnimi institucijami preuči možnost povezovanja razpoložljivih statističnih in drugih relevantnih informacijskih virov ter pripravi metodološko študijo za izdelavo takšnega dopolnilnega kazalnika. Preučijo naj se zlasti podatki o (a) razpoložljivem dohodku gospodinjstva, (b) stanovanjskih in drugih pomembnejših nepremičninah ter njihovi ocenjeni vrednosti, (c) finančnem premoženju, zlasti depozitih in finančnih naložbah, (č) pomembnejših kreditih oziroma finančnih obveznostih ter, če je mogoče, o (d) stanovanjskem statusu in stroških bivanja. Ni treba vnaprej določiti, da mora biti vsak navedeni element vključen v končni kazalnik. Vrednotenje nepremičnin, solastništva, finančnega premoženja in obveznosti so metodološka vprašanja, ki jih je treba pred uvedbo kazalnika strokovno preveriti. Predlaga se zato priprava metodološke študije izvedljivosti, ki bi ocenila kakovost in razpoložljivost podatkov, možnosti njihovega povezovanja, ustrezne metode vrednotenja ter statistične in pravne omejitve. Takšen pristop se že razvija tudi na ravni EU. Eurostat objavlja eksperimentalne statistike o skupni porazdelitvi dohodka, potrošnje in premoženja gospodinjstev. Ker povezovanje različnih virov in ocenjevanje skupne porazdelitve vključujeta metodološke predpostavke, so ti podatki trenutno opredeljeni kot eksperimentalni. Tudi Banka Slovenije že pripravlja eksperimentalne kazalnike o porazdelitvi neto premoženja gospodinjstev, kar kaže, da so podatki o finančnem premoženju in obveznostih že predmet statistične obdelave. Posebej koristna bi bila analiza kombinacije dohodka in neto premoženja. Tako bi bilo mogoče ločeno prikazati gospodinjstva z nizkim dohodkom in nizkim neto premoženjem ter gospodinjstva z nizkim dohodkom, vendar z večjim obsegom premoženja. Takšen prikaz bi omogočil natančnejše razumevanje različnih oblik ekonomske ranljivosti, ne da bi se posameznike avtomatično označevalo kot revne zgolj na podlagi enega kazalnika; kot je na primer tekoči dohodek. Pri obdelavi bi bilo treba v celoti upoštevati pravila varstva osebnih podatkov in statistične zaupnosti. Namen ne bi bil ustvarjanje javne evidence premoženja posameznikov, temveč priprava agregiranih statističnih podatkov za potrebe javnih politik in raziskovanja. Predlaga se, da metodološka študija odgovori predvsem na vprašanja: • katere podatkovne vire je mogoče zakonito in kakovostno uporabiti; • kako je mogoče določiti neto premoženje gospodinjstva; • kako vrednotiti nepremičnine in finančno premoženje; • kako upoštevati finančne obveznosti (in morebiti tudi stanovanjske stroške); • kako bi se takšen kazalnik razlikoval od obstoječega kazalnika tveganja revščine; • ali je mogoče pripraviti pilotni izračun za Slovenijo; • katere omejitve in negotovosti bi bilo treba pri objavi rezultatov jasno predstaviti. Če bi metodološka študija pokazala, da je zgoraj opisani pristop izvedljiv in dovolj zanesljiv, se nato predlaga presoja o izvajanju rednega izračunavanja novega kazalnika.