Odgovor Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport
Na Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) smo prejeli
pobudo za administrativno razbremenitev oziroma poenostavitev postopkov, in sicer pobudo za
strokovno presojo možnosti dopolnitve Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), tako da bi bilo
mogoče novo pogodbo o zaposlitvi že ob njeni sklenitvi skleniti za določen čas, pri čemer bi bilo
njeno trajanje vezano na trenutek, ko konkretni delavec izpolni zakonsko določene pogoje za
pridobitev pravice do starostne pokojnine.
V odgovoru na prejeti predlog v nadaljevanju podajamo pojasnilo z vidika pristojnosti ministrstva.
V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 –
ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 –
ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23, 136/23 –
ZIUZDS in 70/25 – ZUTD-I; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) je zaposlitev za določen čas izjema
od pravila, vsebovanega v prvem odstavku 12. člena ZDR-1, da se pogodba o zaposlitvi sklepa
za nedoločen čas, če s tem zakonom ni drugače določeno. Primere, v katerih se lahko sklene
pogodba o zaposlitvi za določen čas, določa ZDR-1 v prvem odstavku 54. členu, pri čemer ZDR-
1 dopušča možnost, da se s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določi, da lahko manjši
delodajalec sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne glede na omejitve iz prvega odstavka
54. člena ZDR-1.
Bistvo sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas je, da je ob njeni sklenitvi podan zakoniti
razlog, ki predstavlja okoliščino, zaradi katere se pri delodajalcu pokaže začasna potreba po
določenem delavcu. Zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas je vezana na zakonitost
razloga, ki je naveden v pogodbi. Na delodajalcu je, da v pogodbi o zaposlitvi navede dejansko
obstoječ in zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Peta alineja prvega
odstavka 31. člena ZDR-1 namreč določa, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati tudi razlog za
sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Nadalje pojasnjujemo, da ZDR-1 tudi časovno omejuje sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen
čas, in sicer v prvem odstavku 55. člena določa, da se pogodbo o zaposlitvi sklene za omejen
čas, ki je potreben, da se delo v primerih, ki so navedeni v prvem odstavku 54. člena ZDR-1
(razlog sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas), opravi. V drugem odstavku 55. člena ZDR-
1 pa je določena tudi absolutna časovna omejitev, in sicer delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil
daljši kot dve leti, razen v primerih, ki jih določa zakon, ter v primerih iz druge, četrte, pete, šeste
in štirinajste alineje prvega odstavka 54. člena ZDR-1. Nadalje ZDR-1 določa, da se za isto delo
šteje delo na delovnem mestu oz. vrsti dela, ki se dejansko opravlja po določeni sklenjeni pogodbi
o zaposlitvi za določen čas, hkrati pa tudi določa, da trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni
prekinitve zaporednega sklepanja pogodb o zaposlitvi. Dodajamo še, da ZDR-1 določa posebnost
v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz razloga projektnega dela, in sicer se
ne glede na omejitve iz drugega odstavka 55. člena ZDR-1 pogodba o zaposlitvi lahko sklene za
obdobje, daljše od dveh let, če projekt traja več kot dve leti in če se pogodba o zaposlitvi sklene
za ves čas trajanja projekta.
Za zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas morata biti tako kumulativno izpolnjena oba
pogoja, tj. zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in časovni pogoj, sicer je pogodba,
sklenjena nezakonito. ZDR-1 v 56. členu izrecno določa, da v kolikor je pogodba o zaposlitvi za
določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na
delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je delavec
sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZDR-1 pri urejanju specifik, ki veljajo za pogodbo o zaposlitvi za določen čas sledi zahtevam
prava EU. Na ravni EU je posebej pomembna Direktiva Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999
o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (v
nadaljnjem besedilu: Direktiva 1999/70). Ta izhaja iz načela, da je zaposlitev za nedoločen čas
prevladujoča in temeljna oblika zaposlitve, sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas pa mora
temeljiti na objektivnih razlogih, kar preprečuje zlorabe. Izpostaviti velja tudi zahtevo glede
ukrepov za preprečevanje zlorab, ki izhajajo iz veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas ter
obveznost obveščanja delavcev, zaposlenih za določen čas, o prostih delovnih mestih za
nedoločen čas.
Zahteve te direktive so v okviru ZDR-1 upoštevane predvsem v določbah, ki urejajo: obveznost
delodajalca, ki ima zaposlene delavce za določen čas, da o prostih delovnih mestih oziroma o
javni objavi prostih delovnih mest obvesti delavce (25. člen), primere zaposlovanja za določen
čas (54. člen), časovno omejitev zaposlovanja za določen čas (55. člen) ter posledice nezakonito
sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas (56. člen).
Poleg Direktive 1999/70 je treba upoštevati tudi zakonodajni okvir drugih direktiv (Direktiva Sveta
91/383/EGS z dne 25. junija 1991, Direktiva Sveta 2001/23 z dne 21. marca 2001 o približevanju
zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij,
obratov ali delov podjetij ali obratov, Direktiva (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in družinskega življenja staršev in oskrbovalcev
ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU) in še posebej Direktivo (EU) 2019/1152 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski
Uniji, ki nalaga obveznost delodajalcev, da obvestijo delavce o bistvenih vidikih delovnega
razmerja; izrecno določa tudi datum prenehanja ali predvideni čas trajanja delovnega razmerja;
za delovna razmerja za določen čas zahteva, da je trajanje poskusne dobe sorazmerno s
pričakovanim trajanjem pogodbe in naravo dela; v primeru podaljšanja zaposlitve za določen čas
se ne sme določiti nova poskusna doba; še posebej je pomembna pravica delavca, da zahteva
prehod na drugo obliko zaposlitve, to je na obliko zaposlitve s predvidljivejšimi in varnejšimi
delovnimi pogoji, kadar je ta na voljo, in da delavec prejme obrazložen pisni odgovor.
Poleg tega je treba upoštevati tudi obsežno sodno prakso Sodišča EU. Ta je v sodbi v zadevi
Komisija proti Luksemburgu (C-238/14, z dne 26.2.2015), Mascolo in drugi (C-22/13, od C-61/13
do C-63/13 in C418/13 z dne 26.11.2014) in kasnejših sodbah (Bilten, C-278/23 z dne 8.1.2024)
poudarilo, da je stabilnost zaposlitve pomemben element varstva delavcev, saj pogodbe o
zaposlitvi za določen čas ustrezajo potrebam tako delodajalcev kot tudi delavcev le v nekaterih
okoliščinah in je cilj Direktive 1999/70 omejiti zaporedno uporabo pogodb in delovnih razmerij za
določen čas, ki so lahko potencialno vir zlorab v škodo delavcev.
Dalje naj v zvezi z izpostavljeno pobudo poudarimo, da se je z ZDR-1 v letu 2013 sklepanje
pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas še dodatno poudarilo kot pravilo zaposlovanja v delovnem
razmerju, pri čemer je bila uvedena tudi odpravnina ob izteku pogodbe o zaposlitvi za določen
čas (79. člen ZDR-1). Ob tem velja izpostaviti, da je bil ZDR-1 del celovite reforme trga dela v letu
2013 in je bil sprejet kot rezultat kompromisov med socialnimi partnerji.
Dalje naj dodamo, da ZDR-1 v 198. členu določa pravico starejšega delavca, da sklene pogodbo
o zaposlitvi oz. začne delati s krajšim delovnim časom od polnega na istem ali drugem ustreznem
delovnem mestu, če se delno upokoji. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o
urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 70/25; v nadaljnjem besedilu: ZUTD-I) pa se je v ZDR-1
določil nov 67.b člen, ki ureja krajši delovni čas delavca pred upokojitvijo. Gre za t. i. ukrep
80/90/100, ki določa možnost, da se delodajalec in delavec, ki je dopolnil starost 60 let ali ima
dopolnjenih 35 let pokojninske dobe, lahko v času trajanja delovnega razmerja za polni delovni
čas s spremembo pogodbe o zaposlitvi dogovorita, da bo delavec opravljal delo s krajšim
delovnim časom v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa v skladu s tem členom, znesek
osnovne plače delavca, pa mora biti v višini 90 odstotkov zneska osnovne plače delavca za polni
delovni čas. Hkrati pa ima delavec pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot
delavec, ki dela polni delovni čas. Ob tem velja poudariti, da gre za ukrep za podaljševanje
delovne aktivnosti in izhaja iz izhodišč za reformo pokojninske in invalidske zakonodaje, hkrati pa
sledi tudi Priporočilu MOD št. 162 o starejših delavcih, po katerem naj bi se sposobnostim
starejših delavcev prilagodile oblike delovnega časa, ki jih pretirano obremenjujejo.
Nenazadnje naj v povezavi z izpostavljeno vsebino dodamo, da Zakon o interventnih ukrepih za
razvoj Slovenije, ki ga je Državni zbor sprejel na seji 11. 5. 2026, predvideva možnost prenehanja
pogodbe o zaposlitvi s pridobitvijo pravice do starostne pokojnine in možnost nadaljevanja
delovnega razmerja ali sklenitve novega, vendar ta zakon še ni bil objavljen, saj je Ustavno
sodišče Republike Slovenije v odločbi št. U-I-106/26 z dne 24. 7. 2026 odločilo, da je o tem
zakonu dopusten referendum.
Pobuda za strokovno presojo možnosti dopolnitve ZDR-1
Pobuda
Predlog za strokovno presojo možnosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi do izpolnitve zakonskih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine Predlaga se strokovna presoja možnosti dopolnitve Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), s katero bi bilo mogoče že ob sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi določiti njeno trajanje do trenutka, ko konkretni delavec izpolni zakonsko določene pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Izhodišče za pobudo je vprašanje, ali sedanja ureditev ustrezno uravnoteži varstvo trajnosti zaposlitve na eni strani ter pogodbeno avtonomijo in organizacijske potrebe delodajalca na drugi strani. Pogodba o zaposlitvi se po ZDR-1 praviloma sklepa za nedoločen čas, pogodba za določen čas pa je mogoča le v zakonsko določenih primerih. Sama izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne povzroči prenehanja pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato lahko nastane položaj, v katerem želi delavec po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino nadaljevati isto delovno razmerje, delodajalec pa nadaljevanja ne želi, vendar samo izpolnitev teh pogojev delodajalcu ne daje posebne možnosti za prenehanje pogodbe. Seveda so lahko podani drugi zakonski razlogi za odpoved pogodbe, vendar vprašanje te pobude ni odpoved iz takih razlogov, temveč možnost drugačne ureditve pri sklenitvi nove pogodbe. V presojo se zato predlaga možnost, da bi ZDR-1 kot poseben primer dovolil sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pri kateri bi bilo že ob njeni sklenitvi določeno, da traja do trenutka, ko konkretni delavec izpolni zakonsko določene pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Ne predlaga se prisilna upokojitev, prepoved nadaljnjega dela ali nov odpovedni razlog za že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Če bi po prenehanju takšne pogodbe obstajala obojestranska volja za nadaljevanje dela, bi bilo mogoče skleniti novo pogodbo o zaposlitvi, če bi bili za to izpolnjeni zakonski pogoji. Predlaga se, da pristojne strokovne službe presodijo zlasti: ali je takšno pogodbeno možnost mogoče skladno z Ustavo Republike Slovenije, pravom Evropske unije in mednarodnimi obveznostmi Republike Slovenije vključiti v ZDR-1; kateri pogoji iz veljavne pokojninske zakonodaje bi lahko predstavljali ustrezno, objektivno, določljivo in nediskriminatorno merilo za določitev trenutka prenehanja takšne pogodbe; kako je treba pri tem upoštevati odločbi Ustavnega sodišča U-I-49/98 ter U-I-16/21 in U-I-27/21; kako bi bilo treba urediti razmerje do pravil ZDR-1 o pogodbah za določen čas, zlasti 54. in 55. člena; ali so potrebne tudi druge spremembe ZDR-1; ter ali bi takšna ureditev lahko prispevala k večji pravni predvidljivosti pri zaposlovanju in učinkovitemu delovanju trga dela ob hkratnem varstvu pravic delavcev. Pobuda ne vsebuje zahteve po sprejetju določene zakonske rešitve. Pristojnim strokovnim službam se predlaga, da opisano vprašanje proučijo ter presodijo, ali je mogoče in na kakšen način urediti navedeno vprašanje tako, da bo rešitev skladna z ustavnimi, evropsko pravnimi in mednarodnopravnimi zahtevami ter ustrezno uravnotežila interese obeh pogodbenih strank. Pobudi je priložen pripeti Word dokument, ki jo dobronamerno dodatno opisuje.