Odgovor Ministrstva za kmetijstvo
Ministrstvo za kmetijstvo je prejela vašo pobudo v kateri predlagate nujno skrajšanje administrativnih postopkov pridobivanja vodnih dovoljenj za lastnike kmetij in drevesnic, ki želijo vzpostaviti svoje lastne namakalne sisteme, ter nujno pospešitev postopkov za pridobitev gradbenih soglasij. Predlagate tudi upoštevanje načela prevlade javnega dobrega nad osebnimi interesi pri izgradnji javnih namakalnih sistemov.
Ministrstvo se zaveda vse večjega pomena namakanja kmetijskih zemljišč kot enega ključnih ukrepov prilagajanja slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe. Pogostejši pojavi suše, visokih temperatur in drugih ekstremnih vremenskih dogodkov povečujejo tveganja za kmetijsko pridelavo, zato je zagotavljanje zanesljivega dostopa do vode za namakanje pomemben element dolgoročne odpornosti in konkurenčnosti slovenskega kmetijstva.
Ob tem želi ministrstvo pojasniti, da trditev, da projekti namakalnih sistemov v okviru kmetijske politike niso deležni podpore ministrstva, ne drži. Namakanje je bilo in ostaja eno od področij, ki jim država namenja veliko pozornosti in finančnih sredstev.
V programskem obdobju Programa razvoja podeželja 2014–2022 je bilo za izgradnjo novih namakalnih sistemov, namenjenih več uporabnikom, izplačanih približno 7 milijonov EUR, s čimer je bilo zgrajenih 934 hektarjev novih namakalnih sistemov. Za tehnološke posodobitve namakalnih sistemov je bilo izplačanih dodatnih 12,8 milijona EUR nepovratnih sredstev, s katerimi je bilo tehnološko posodobljenih več kot 3.000 hektarjev namakalnih sistemov.
Podpora se nadaljuje tudi v sedanjem programskem obdobju Strateškega načrta skupne kmetijske politike Republike Slovenije 2023–2027. V okviru intervencije IRP13 – Izgradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, je bilo za izgradnjo 265 hektarjev novih namakalnih sistemov dodeljenih 4,2 milijona EUR nepovratnih sredstev, v okviru intervencije IRP14 – Tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, pa je bilo za tehnološko posodobitev 1.125 hektarjev namenjenih 5 milijonov EUR nepovratnih sredstev. Pri obeh intervencijah je bila stopnja sofinanciranja 100 odstotkov upravičenih stroškov. Skupaj je bilo tako v okviru obeh programskih obdobij za namakalne sisteme namenjenih skoraj 30 milijonov EUR nepovratnih sredstev, s podporo pa je bilo financiranih več kot 5.300 hektarjev namakalnih sistemov.
Podpora je namenjena tudi individualnim namakalnim sistemom. Trenutno sta odprta javna razpisa v okviru intervencije IRP40, in sicer za izgradnjo individualnih namakalnih sistemov in za nakup namakalne opreme, za vsakega je razpisanih 500.000 EUR. Pri teh naložbah osnovna stopnja sofinanciranja znaša 50 odstotkov upravičenih stroškov. Ministrstvo se strinja, da je treba razvoj namakanja v prihodnje še okrepiti. Pri tem pa je treba razlikovati med financiranjem naložb in postopki, potrebnimi za njihovo izvedbo. Posebej želimo poudariti, da sam postopek pridobitve odločbe o uvedbi namakalnega sistema pri ministrstvu ni tisti del postopka, ki bi praviloma predstavljal bistveno administrativno oviro. Ministrstvo upravne postopke za uvedbo namakalnih sistemov vodi na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih. Vse prejete vloge so obravnavane nemudoma. Če je vloga popolna in so izpolnjeni vsi zakonski pogoji je odločba o uvedbi namakalnega sistema praviloma pripravljena v enem dnevu oziroma v nekaj dneh.
Daljše trajanje postopka je zato praviloma povezano z zagotavljanjem drugih pogojev, ki niso v pristojnosti ministrstva. Glede na lokacijo namakalnega sistema je treba predhodno pridobiti različna soglasja oziroma dovoljenja, med drugim vodno dovoljenje in v določenih primerih vodno soglasje Direkcije Republike Slovenije za vode. Pri večjih posegih pa je lahko potreben tudi predhodni postopek ali presoja vplivov na okolje. Upoštevati je treba tudi morebitne varovalne pasove infrastrukture ter režime varstva naravne in kulturne dediščine. Če vloga ni popolna, ministrstvo vlagatelja pozove k njeni dopolnitvi. Hitrost nadaljevanja postopka je v takšnem primeru odvisna tudi od hitrosti dopolnitve vloge ter pridobivanja dokumentacije in soglasij drugih pristojnih organov. Ministrstvo se strinja, da je treba pri večjih oziroma večuporabniških namakalnih sistemih postopke dodatno pospešiti in medsebojno uskladiti. Pri teh projektih je namreč treba poleg same uvedbe namakalnega sistema rešiti tudi vprašanja prostorskega umeščanja, zagotavljanja vodnega vira, pridobivanja potrebnih dovoljenj in soglasij ter uskladitve interesov lastnikov zemljišč. Gre za postopke, pri katerih je vključeno večje število pristojnih institucij.
Ministrstvo bo zato v okviru svojih pristojnosti nadaljevalo sodelovanje z Ministrstvom za okolje, Direkcijo Republike Slovenije za vode in drugimi pristojnimi institucijami z namenom bolj usklajenega in učinkovitejšega vodenja postopkov ter odpravljanja nepotrebnih administrativnih ovir. Pri tem pa je treba poudariti, da mora biti uporaba vode za namakanje skladna z zahtevami varstva vodnih virov. Slovenija je sicer vodnata država, vendar voda ni enakomerno razporejena niti prostorsko niti časovno. Prav v obdobjih največjih potreb kmetijstva so lahko vodni viri zaradi suše najbolj obremenjeni. Zato mora biti razvoj namakanja povezan tudi z ukrepi za zadrževanje vode, gradnjo oziroma posodobitev vodnih zadrževalnikov ter učinkovito rabo vode.Ministrstvo podpira cilj, da se pri večjih infrastrukturnih projektih v javnem interesu poiščejo učinkovitejše zakonske rešitve za umeščanje namakalne infrastrukture. Pri tem pa je treba ustrezno uravnotežiti javni interes zagotavljanja prehranske varnosti in prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe s pravicami lastnikov zemljišč ter zahtevami varstva okolja in voda. Načela prevlade javne koristi nad zasebnim interesom zato ni mogoče uporabiti avtomatično, temveč mora imeti vsak takšen poseg ustrezno zakonsko podlago.
Ministrstvo ocenjuje, da je treba namakanje v Sloveniji obravnavati kot strateško razvojno infrastrukturo kmetijstva in ne zgolj kot ukrep za odpravljanje posledic posameznih suš. Zato bo ministrstvo v prihodnje podpiralo izgradnjo novih in tehnološko posodobitev obstoječih namakalnih sistemov ter si prizadevalo za povečanje možnosti zadrževanja vode za potrebe kmetijstva.
Skrajšanje postopka pridobivanja dovoljenja za namakalne sisteme
Pobuda
V okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike Republike Slovenije v obdobju 2023-2027 (v nadaljnjem besedilu: SN 2023-2027) pristojno ministrstvo za kmetijstvo izvaja različne ukrepe oziroma intervencije namenjene spodbujanju naložb na kmetijskih gospodarstvih. Žal podpore ministrstva niso deležni projekti namakalnih sistemov. Namakanje kmetijskih zemljišč je učinkovit ukrep za prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe. V letu 2022 je kmete prizadela katastrofalna uničevalna suša. A tudi letos vreme kmetovalcem ne gre na roko. Če pridelka ne zdesetkajo neurja z močnimi nalivi, točo in orkanskim vetrom, udarita vročina in suša. Zato je jasno: brez namakanja kmetijstvo v prihodnje ne bo več mogoče. O pomenu namakalnih sistemov se govori že vsaj desetletje, a v realnosti projekti potekajo zelo počasi. To potrjujejo tudi številke. Z namakalnimi sistemi je v Sloveniji pokritih le dobrih 7 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, čeprav je potenciala vsaj 20-krat toliko. Naša država leži na območju, ki je bogato obdarjeno z vodo, smo ena najbolj vodnatih držav v Evropi, namakamo pa relativno skromen obseg kmetijskih zemljišč. Morda se v tem stavku že skriva del odgovora. Pri uvedbi namakanja moramo ločiti večje (lokalne ali državne) namakalne sisteme več uporabnikov in manjše zasebne namakalne sisteme. Pri zasebnih namakalnih sistemih je izražen močan interes za namakanje, primanjkuje pa finančnih sredstev za izgradnjo ustreznega vodnega vira (vrtina, zbiralnik, akumulacija) in postavitev namakalnega sistema ter nakup opreme. Čeprav je naložba do določene mere financirana iz intervencij kmetijske politike, mora kmet naložbo izvesti z lastnimi sredstvi, kar je za dosti kmetij pri nas previsok strošek. Šele po izvedbi dobi kmet del sredstev povrnjenih. Dodatno odvrača naše kmete od namakanja zapleten in pogosto tudi drag (pridobivanje mnenj, soglasij, analiz) zakonodajni postopek. Pri javnih namakalnih sistemih je manjši interes za namakanje in skromno izkoriščanje vodnih potencialov posledica lastniške in posestne strukture naših kmetijskih zemljišč, največjo oviro predstavljajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki ležijo na predvidenem območju javnega namakalnega sistema in ne kmetujejo ter nimajo interesa za namakanje, brez njihovih zemljišč pa se po določilih zakonodaje ne more zaokrožiti namakalnega območja in je tudi uvedba namakalnega sistema zato otežena. Nadalje vpliva na odločitev za namakanje usmerjenost naših kmetij, ki je pretežno poljedelska in živinorejska. Razmere na trgu kmetijskih pridelkov so zaostrene in ljudje v kmetijstvu ne vidijo poslovne priložnosti, posledično je tudi prisotna nezainteresiranost za izgradnjo namakalnih sistemov. Zapletena zakonodaja in dolgotrajni postopki pri pridobivanju potrebne dokumentacije (presoja vplivov na okolje traja najmanj eno leto) dodatno otežujejo vzpostavitev namakalnih sistemov. Namakanje kmetijskih zemljišč ne predstavlja nepovratno izgubo vode, zato bi morali biti postopki pridobitve vseh dovoljenj za namakanje krajši in enostavnejši. Rastline dodano vodo z namakanjem vrnejo nazaj v vodni krog, pretežni del vode v procesu transpiracije preko listnih rež rastlin izhlapi nazaj v ozračje, le neznatni del jo rastlina porabi za svojo rast in razvoj. Skupna količina vode, ki bi jo potrebovali za namakanje v kmetijstvu je v primerjavi z razpoložljivo vodo neznatna oziroma skoraj zanemarljiva, zato v primerljivih evropskih državah traja postopek pridobitve dovoljenja za namakanje povprečno tri do štiri tedne. Kmetijstvo in pridelava hrane bi morala imeti pomembno mesto v naši družbi, zato bi tudi na namakanje kot pomemben ukrep prilagajanja na podnebne spremembe morali gledati z veliko naklonjenostjo. Namakanje omogoča višje in stabilnejše pridelke ter tudi pridelke višje kakovosti, izboljša pridelovalni potencial kmetijskih zemljišč in ekonomiko naših kmetij, drevesnic. Predlagam: 1. nujno skrajšanje administrativnih postopkov pridobivanja vodnih dovoljenj za lastnike kmetij, drevesnic, ki želijo vzpostaviti svoje lastne namakalne sisteme, 2. pri izgradnji javnih namakalnih sistemov je nujno pospešiti postopke za pridobitev gradbenih soglasij in upoštevati načelo prevlade javnega dobrega nad osebnimi interesi.