Potreba po sprotnem posodabljanju Navodil organa upravljanja o upravičenih stroških
Področje: Kohezija
Pristojni organi: MKRR
12. 07. 2026Pobuda oddana
13. 07. 2026Pobuda objavljena
13. 07. 2026Pobuda posredovana v odziv
Pobuda
Želim opozoriti na potrebo po sprotnem in sistematičnem posodabljanju Navodil organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021–2027. Trenutno veljavna različica 1.2 je iz avgusta 2024, torej je stara že skoraj dve leti, čeprav je v tem času prišlo do pomembnih zakonodajnih sprememb. To je posebej očitno na področju plačnega sistema v javnem sektorju. Aktualna Navodila še vedno govorijo o »strošku delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela« in napotujejo na zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Vendar VI. poglavje Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), ki je urejalo delovno uspešnost, ne velja več, od 1. januarja 2026 pa se uporablja nova ureditev delovne uspešnosti po Zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS). Navodila med dokazili še vedno zahtevajo tudi »dokumentacijo o delovni uspešnosti skladno z ZSPJS«, pri čemer kot primere navajajo dogovor o povečanem obsegu dela, poročilo o delu, iz katerega so razvidne opravljene naloge iz naslova povečanega obsega dela, in sklep o izplačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. Teh zahtev po spremembi zakonodaje ni več mogoče izpolnjevati na način, kot ga predvidevajo veljavna Navodila, saj institut delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela v takšni obliki ne obstaja več. Zaradi zastarelosti Navodil nastajajo tudi nejasnosti glede dokazovanja stroškov delovne uspešnosti javnih uslužbencev, ki opravljajo naloge na projektu, vendar niso zaposleni za delo na projektu. Ni jasno, katera dokazila je treba v teh primerih predložiti in ali se zanje mesečno poročilo iz priloge 1 navodil, čeprav nova ureditev delovne uspešnosti temelji na drugačnih zakonskih kriterijih in število opravljenih ur. oz. prisotnosti na delu nima vpliva na višino delovne uspešnosti. Menim pa, da posodobitve ne potrebuje zgolj del Navodil, ki ureja stroške plač. Tudi na drugih mestih bi bilo treba preveriti ažurnost in natančnost sklicevanja na veljavno zakonodajo. Navodila se na primer še vedno sklicujejo na Stvarnopravni zakonik (SPZ) z navedbo Uradnega lista RS iz leta 2013, čeprav je bil ta zakon pozneje spremenjen tudi leta 2020. V konkretnem primeru sicer sprememba ni vsebinsko posegla v člene, na katere se sklicujejo Navodila, vendar takšen primer dodatno kaže na potrebo po rednem preverjanju, natančnem referiranju in ažurnem sklicevanju na veljavno zakonodajo. Zato vljudno predlagam, da se Navodila čim prej celovito pregledajo in uskladijo z veljavno zakonodajo ter da se v prihodnje vzpostavi praksa njihovega sprotnega posodabljanja ob pomembnejših zakonodajnih spremembah. Menim, da ni ustrezno, da so za upravičence obvezna navodila, ki se sklicujejo na pravno ureditev in dokazila, ki ne veljajo več oziroma jih v praksi ni več mogoče uporabljati na predpisani način. Redno posodobljena, jasna in pravno natančna navodila bi zmanjšala administrativna bremena in pravno negotovost ter upravičencem omogočila, da svoje obveznosti izpolnjujejo pravilno, enotno in v skladu z vsakokrat veljavno zakonodajo.
Potreba po sprotnem posodabljanju Navodil organa upravljanja o upravičenih stroških
Pobuda
Želim opozoriti na potrebo po sprotnem in sistematičnem posodabljanju Navodil organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021–2027. Trenutno veljavna različica 1.2 je iz avgusta 2024, torej je stara že skoraj dve leti, čeprav je v tem času prišlo do pomembnih zakonodajnih sprememb. To je posebej očitno na področju plačnega sistema v javnem sektorju. Aktualna Navodila še vedno govorijo o »strošku delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela« in napotujejo na zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Vendar VI. poglavje Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), ki je urejalo delovno uspešnost, ne velja več, od 1. januarja 2026 pa se uporablja nova ureditev delovne uspešnosti po Zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS). Navodila med dokazili še vedno zahtevajo tudi »dokumentacijo o delovni uspešnosti skladno z ZSPJS«, pri čemer kot primere navajajo dogovor o povečanem obsegu dela, poročilo o delu, iz katerega so razvidne opravljene naloge iz naslova povečanega obsega dela, in sklep o izplačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. Teh zahtev po spremembi zakonodaje ni več mogoče izpolnjevati na način, kot ga predvidevajo veljavna Navodila, saj institut delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela v takšni obliki ne obstaja več. Zaradi zastarelosti Navodil nastajajo tudi nejasnosti glede dokazovanja stroškov delovne uspešnosti javnih uslužbencev, ki opravljajo naloge na projektu, vendar niso zaposleni za delo na projektu. Ni jasno, katera dokazila je treba v teh primerih predložiti in ali se zanje mesečno poročilo iz priloge 1 navodil, čeprav nova ureditev delovne uspešnosti temelji na drugačnih zakonskih kriterijih in število opravljenih ur. oz. prisotnosti na delu nima vpliva na višino delovne uspešnosti. Menim pa, da posodobitve ne potrebuje zgolj del Navodil, ki ureja stroške plač. Tudi na drugih mestih bi bilo treba preveriti ažurnost in natančnost sklicevanja na veljavno zakonodajo. Navodila se na primer še vedno sklicujejo na Stvarnopravni zakonik (SPZ) z navedbo Uradnega lista RS iz leta 2013, čeprav je bil ta zakon pozneje spremenjen tudi leta 2020. V konkretnem primeru sicer sprememba ni vsebinsko posegla v člene, na katere se sklicujejo Navodila, vendar takšen primer dodatno kaže na potrebo po rednem preverjanju, natančnem referiranju in ažurnem sklicevanju na veljavno zakonodajo. Zato vljudno predlagam, da se Navodila čim prej celovito pregledajo in uskladijo z veljavno zakonodajo ter da se v prihodnje vzpostavi praksa njihovega sprotnega posodabljanja ob pomembnejših zakonodajnih spremembah. Menim, da ni ustrezno, da so za upravičence obvezna navodila, ki se sklicujejo na pravno ureditev in dokazila, ki ne veljajo več oziroma jih v praksi ni več mogoče uporabljati na predpisani način. Redno posodobljena, jasna in pravno natančna navodila bi zmanjšala administrativna bremena in pravno negotovost ter upravičencem omogočila, da svoje obveznosti izpolnjujejo pravilno, enotno in v skladu z vsakokrat veljavno zakonodajo.