Enotni elektronski sistem za najemna razmerja, prebivališča in davčno evidentiranje

Odziv Ministrstva za finance

Z vidika pristojnosti Ministrstva za finance pojasnjujemo, da Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) že uporablja različne elektronske evidence in podatke iz uradnih registrov pri izvajanju davčnih postopkov, pri čemer je obseg izmenjave podatkov določen z veljavno zakonodajo in omejen z načeli varstva osebnih podatkov, davčne tajnosti ter namenskosti obdelave podatkov. Predlog, da bi FURS samodejno ugotavljala davčne obveznosti iz naslova oddajanja nepremičnin zgolj na podlagi registrirane najemne pogodbe in bančnih nakazil, bi zahteval bistvene spremembe davčne zakonodaje in informacijskih sistemov. Pri ugotavljanju davčne obveznosti je namreč treba upoštevati tudi druge okoliščine posameznega primera, ki jih iz podatkov o sklenjeni pogodbi in posameznih plačilih ni mogoče vedno zanesljivo ugotoviti. Poleg tega vsi prihodki niso nujno realizirani v skladu s pogodbo, prav tako lahko pride do sprememb pogodbenih razmerij, delnih plačil, odpustov obveznosti ali drugih okoliščin, ki vplivajo na pravilno odmero davka.

Prav tako uvedba obveznega brezgotovinskega plačevanja vseh najemnin ter avtomatičnega posredovanja podatkov o plačilnem prometu davčnemu organu predstavlja vprašanje, ki presega področje davčne zakonodaje in zahteva presojo z vidika varstva osebnih podatkov, bančne zakonodaje, sorazmernosti ukrepa ter posega v pravice posameznikov.

Ministrstvo za finance podpira prizadevanja za zmanjšanje administrativnih bremen, večjo digitalizacijo postopkov in učinkovitejšo izmenjavo podatkov med državnimi organi. Takšne rešitve pa morajo biti pripravljene celovito, ob sodelovanju vseh pristojnih resorjev ter ob upoštevanju načel zakonitosti, sorazmernosti, informacijske varnosti in varstva osebnih podatkov.

Glede predloga za strožje sankcioniranje neprijavljenega oddajanja nepremičnin pojasnjujemo, da veljavna zakonodaja že določa sankcije za kršitve davčnih predpisov. Morebitne spremembe prekrškovne politike na področju same registracije najemnih pogodb pa niso predmet aktivnosti Ministrstva za finance.

Glede na navedeno Ministrstvo za finance ocenjuje, da pobuda odpira pomembna vprašanja nadaljnje digitalizacije javne uprave in bo v okviru svojih pristojnosti nudilo podporo ostalim resorjem.

Odziv Ministrstva za okolje in prostor (GURS-a):

Na Geodetski upravi RS smo na podlagi določil Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, kot organ vrednotenja, pristojni za spremljanje trga nepremičnin in ocenjevanja vrednosti nepremičnin, zato smo zelo zainteresirani pridobiti ažurne in verodostojne podatke o sklenjenih najemnih poslih. Seznanjeni smo s problematiko področja pomanjkanja stanovanj, trenutnega sistema obdavčenja nepremičnin (današnje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in premoženjski davek), problematiko kratkoročnega in dolgoročnega oddajanja nepremičnin in posledično nepopolnega evidentiranja najemnih razmerij. Za spremembe in urejanje navedenih področij so namreč potrebne sistemske zakonodajne spremembe, s področja množičnega vrednotenja nepremičnin, stanovanjskega zakona in davčnih  predpisov. Zato morajo biti v pripravo takšnih zakonodajnih sprememb vključeni Ministrstvo za finance, ki je pristojno za področje vrednotenja in davčnih predpisov, ter ministrstvo pristojno za stanovanjsko politiko.

Odziv Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo:

Pobuda posega v delovno področje in pristojnosti večih ministrstev, ki so se do nje že opredelili, Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo pa daje odgovor z vidika prijave prebivališča.

Uvodoma pojasnjujemo, da je namen Zakona o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 52/16, 36/21, 3/22 – ZDeb in 62/24 – ZUOPUE, v nadaljevanju ZPPreb-1), ki ureja prijavo prebivališča, dosežen, če imajo posamezniki prijavljeno prebivališče na naslovu, na katerem dejansko prebivajo. ZPPreb-1 določa obveznost prijave prebivališča v osmih dneh od dneva naselitve na naslovu, hkrati pa določa tudi globo za prekršek, če posameznik prijavne obveznosti ne izpolni. Skladno z ZPPreb-1 kot dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu med drugim šteje tudi najemna pogodba. Ugotavljamo, da morebitna samodejna povezava elektronsko registrirane najemne pogodbe s prijavo prebivališča na način, da bi omogočila avtomatsko prijavo najemnika na navedenem naslovu, izpostavlja vprašanje datuma dejanske naselitve na naslovu. Ugotavljamo namreč, da datum začetka najemnega razmerja pogosto v praksi ne pomeni tudi datuma dejanske naselitve na naslovu. V kolikor bi bila prijava prebivališča izvedena avtomatsko glede na začetek najemnega razmerja, register stalnega prebivalstva, v katerem se vodijo, obdelujejo, hranijo in uporabljajo podatki zaradi spremljanja stanja in gibanja prebivalstva za potrebe državnih organov in drugih uporabnikov, ki te podatke potrebujejo za opravljanje predpisanih nalog zaradi zagotavljanja elektronskega vročanja ter zaradi izvajanja statističnih in drugih raziskovanj, za katere imajo zakonsko podlago, v posameznih primerih ne bi izkazoval ažurnih in resničnih podatkov (fiktivna prijava).

Državljan in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje oziroma potrdilom o prijavi stalnega prebivanja (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za stalno prebivanje) v skladu s 5. členom ZPPreb- 1 upravni enoti prijavi stalno prebivališče v osmih dneh od dneva naselitve na naslov, kjer stalno prebiva. V skladu z 10. členom ZPPreb-1 pa državljan in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki začasno prebiva zunaj naslova stalnega prebivališča, vendar ne pri stanodajalcu ali gostitelju, in bo na tem naslovu prebival več kot 90 dni, upravni enoti prijavi začasno prebivališče v osmih dneh od dneva začasne naselitve. Tujec z veljavnim dovoljenjem za začasno prebivanje, potrdilom o prijavi prebivanja, vizumom za dolgoročno bivanje ali vloženo prošnjo za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje, izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje, izdajo ali obnovo potrdila o prijavi prebivanja, ki mu po določbah zakona, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, dovoljuje prebivanje v Republiki Sloveniji, ki ne prebiva pri stanodajalcu ali gostitelju, upravni enoti prijavi začasno prebivališče na naslov, kjer začasno prebiva, v osmih dneh od dneva začasne naselitve. Tujec, ki nima vložene prošnje, pa na naslovu že prebiva in pridobi dovoljenje za začasno prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja ali vizum za dolgoročno bivanje šele po naselitvi na tem naslovu, prijavi začasno prebivališče v osmih dneh od dneva njegove vročitve. Navedeno pomeni, da za takega tujca kljub morebitni sklenjeni in v enotnem sistemu registrirani najemni pogodbi, do vročitve ustreznega dovoljenja za prebivanje, ne velja obveznost prijave prebivališča. Prijavo prebivališča tujcev bi bilo tako v enotnem elektronskem sistemu potrebno zagotoviti z morebitnimi registrskimi kontrolami na izdano dovoljenje za prebivanje.

Hkrati bi bilo potrebno zagotoviti tudi možnost opredelitve prijave stalnega ali začasnega prebivališča ter naslova za vročanje. Posameznik namreč na podlagi časovno omejene najemne pogodbe prijavi stalno prebivališče, če na naslovu dejansko stalno prebiva. Začasno prebivališče prijavi le, če na naslovu prebiva začasno (ob pogoju, da ima prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali stalni naslov v tujini). Ob prijavi prebivališča posameznik tudi navede, kateri naslov šteje za njegov naslov za vročanje. Dodatno opozarjamo, da ZPPreb-1 pogojuje prijavo prebivališča tudi z drugimi kriteriji, ki morajo biti poleg ustreznega dokazila o pravici do prebivanja ter ustreznega dovoljenja za prebivanje tujca, ob prijavi prebivališča zagotovljeni. Naslov v Republiki Sloveniji, na katerem posameznik prijavlja prebivališče, mora biti določen v registru prostorskih enot, delu stavbe mora biti določena hišna številka, delu večstanovanjske stavbe pa mora biti določena tudi številka stanovanja. Del stavbe ali del večstanovanjske stavbe, na katerem posameznik prijavlja prebivališče, mora biti namenjen stanovanjski rabi oziroma nastanitvi, njegova uporabna površina pa mora dosegati površinske standarde za prijavo prebivališča, ki so določeni glede na velikost uporabne površine dela stavbe ali dela večstanovanjske stavbe, in število oseb, ki imajo lahko prijavljeno prebivališče na naslovu.

Ne glede na navedene pogoje za prijavo prebivališča opozarjamo, da upravna enota ob prijavi prebivališča uvede postopek preverjanja resničnosti prijave stalnega oziroma začasnega prebivališča, če iz podatkov ali dokazil, predloženih ob stalnega prebivališča, ali podatkov, s katerimi razpolaga upravna enota, izhaja dvom o njihovi resničnosti. Ta postopek uvede zlasti, kadar eden od staršev ne predloži soglasja drugega starša ob prijavi otroka (peti odstavek 5. člena ZPPreb-1), kadar stanodajalec, lastnik oziroma solastnik ne dovoli prijave prebivališča (kljub morebiti sklenjeni najemni pogodbi) ali v drugih primerih, ko dvomi, da posameznik na naslovu, ki ga prijavlja, prebiva. Ob avtomatski prijavi prebivališča na podlagi elektronsko registrirane najemne pogodbe uradna oseba takšnih okoliščin oziroma indicev, ki bi lahko vzbujali dvom o resničnosti prijave in bi narekovali uvedbo postopka preverjanja, ne bo mogla zaznati.

Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo podpira digitalizacijo postopkov javne uprave ter povezovanje uradnih evidenc, kadar takšne rešitve prispevajo k administrativni razbremenitvi uporabnikov in hkrati zagotavljajo pravilnost, ažurnost ter zakonitost vodenja uradnih evidenc. Ocenjujemo, da predlagana rešitev v obliki avtomatske prijave prebivališča na podlagi elektronsko registrirane najemne pogodbe zaradi navedenih vsebinskih razlogov v predlagani obliki ni mogoče podpreti. Morebitne prihodnje rešitve bi morale upoštevati vse zakonske pogoje za prijavo prebivališča in omogočati preverjanje dejanskega nastanka prijavne obveznosti. Prijava prebivališča je po veljavni ureditvi prijavna dolžnost posameznika, pri kateri pa mora pristojni organ preveriti izpolnjevanje vseh zakonsko določenih pogojev za prijavo.