Izboljšave upravljanja nepremičninskih evidenc in postopkov

Odziv Ministrstva za okolje in prostor, Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) 7.7.2026

Pobudo podpiramo, saj predlagane rešitve sledijo sodobnim usmeritvam digitalne preobrazbe javne uprave ter razvoju povezanega in uporabniku prijaznega podatkovnega okolja. Predlagane vsebine se v veliki meri ujemajo tudi z razvojnimi aktivnostmi, ki jih GURS skupaj s partnerji že izvaja v okviru razvoja Geo Slovenije kot nacionalne infrastrukture za povezovanje prostorskih podatkov, storitev in procesov.

1. Enotna povezana evidenca nepremičnin

GURS podpira nadaljnji razvoj povezanega in interoperabilnega okolja za upravljanje nepremičninskih in drugih prostorskih podatkov. Takšna usmeritev je ena ključnih razvojnih usmeritev Geo Slovenije.

Na področju nepremičnin GURS že zagotavlja povezavo med katastrom nepremičnin in zemljiško knjigo ter omogoča uporabo številnih povezanih prostorskih evidenc. Kljub temu ostajajo določeni izzivi, saj posamezne evidence vodijo različni organi. Posebej se to odraža pri podatkih o lastništvu nepremičnin, kjer podatki o fizičnih osebah v katastru nepremičnin niso javni, medtem ko so v zemljiški knjigi javno dostopni, kar uporabnikom pogosto povzroča težave pri iskanju informacij.Navkljub dejstvu, da so bili podatki o lastnikih, ki so fizične osebe, v katastru nepremičnin umaknjeni iz javnega vpogleda na podlagi odločb ustavnega sodišča iz leta 2012, menimo,  da bo treba to oviro preseči, za kar se bo Geodetska uprava ob vključevanju vseh pristojnih institucij tudi zavzemala. Pri tem poudarjamo, da se GURS s povezovanjem podatkov in enotnim vstopnim portalom zavzema za poenostavljeno uporabo nepremičninskih podatkov, uvaja lažje upravljanje nepremičnin, sledenje spremembam in izvajanje sistemskega monitoringa kakovosti podatkov, ne prevzema pa s tem pristojnosti posameznih evidenc, ki tvorijo celotno nepremičninsko sliko. Opozarja pa na administrativne ovire, ki nastopajo brez prave povezanosti nepremičninskih evidenc.

Za vzpostavitev celovitega in uporabniku prijaznega sistema je zato potrebno nadaljnje sodelovanje vseh pristojnih organov ter postopna vzpostavitev interoperabilnega podatkovnega prostora. Samo s pravo povezanostjo nepremičninskih evidenc in odprtostjo ter dostopnostjo podatkov lahko presežemo administrativne ovire in poenostavimo postopke.

2. Avtomatsko zaznavanje neskladij

GURS podpira sistemsko uporabo naprednih digitalnih tehnologij za spremljanje kakovosti podatkov in zaznavanje neskladij med evidencami.

GURS že izvaja različne analize kakovosti podatkov in zaznavanja neskladij med evidencami. Hkrati v okviru razvojnih projektov preučuje možnosti uporabe umetne inteligence in drugih naprednih analitičnih pristopov za avtomatiziran monitoring podatkov, zaznavanje anomalij ter podporo pri vzdrževanju kakovosti podatkov.

Digitalna orodja pri tem predstavljajo podporo strokovnemu odločanju in ne nadomeščajo odločanja pristojnih organov. Ocenjujemo, da bi bilo smiselno tovrstne aktivnosti sistemsko izvajati pri vseh upravljavcih povezanih evidenc.

3. Obvezno usklajevanje zaznanih neskladij

GURS podpira nadaljnjo standardizacijo postopkov usklajevanja podatkov med evidencami, saj je kakovost podatkov eden ključnih pogojev za učinkovito digitalno poslovanje.

Usklajevanje neskladij, ki jih ugotovi GURS, že poteka v okviru obstoječih postopkov. Ker evidence upravljajo različni organi, je za učinkovito odpravljanje neskladij potrebno vzpostaviti usklajene procese, jasno določiti pristojnosti posameznih upravljavcev ter zagotoviti ustrezno medinstitucionalno sodelovanje.

4. Rokovna disciplina v postopkih

GURS podpira prizadevanja za učinkovito, pregledno in uporabniku prijazno izvajanje postopkov.

Katastrski postopki se že danes izvajajo v zakonsko določenih rokih. Digitalizacija postopkov omogoča večjo preglednost, sledljivost in učinkovitejše upravljanje postopkov, morebitne sistemske spremembe na področju dodatnih procesnih posledic pa zahtevajo širšo medresorsko obravnavo.

5. Digitalizacija in sledljivost postopkov

Digitalizacija postopkov predstavlja eno ključnih razvojnih usmeritev GURS.

Katastrski postopki so od uveljavitve Zakona o katastru nepremičnin v celoti digitalizirani, tako v delu priprave elaboratov pri geodetskih podjetjih kot tudi v upravnem delu postopkov na GURS. Strankam je preko portala eUprava omogočen elektronski vpogled v stanje postopkov, vsi ključni procesni koraki pa so elektronsko sledljivi.

V prihodnje bo razvoj usmerjen v nadaljnjo interoperabilnost informacijskih sistemov, uporabo sodobnih digitalnih tehnologij ter razvoj novih podatkovnih in uporabniških storitev v okviru Geo Slovenije.

GURS ocenjuje, da predlagana pobuda potrjuje pravilnost dosedanjih razvojnih usmeritev ter predstavlja dodatno spodbudo za nadaljnji razvoj povezanega, interoperabilnega in uporabniško usmerjenega sistema prostorskih informacij v Republiki Sloveniji.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Odziv Ministrstva za pravosodje 13.7.2026

Ministrstvo za pravosodje je proučilo pobudo št. 1527 glede možnih sistemskih izboljšav na področju upravljanja nepremičninskih evidenc ter z njimi povezanih upravnih in sodnih postopkov.

V nadaljevanju podajamo pojasnila h konkretnim predlogom:

»Uvodno domnevamo, da se v pobudi predlagani sistem enotne povezane evidence nepremičnin nanaša tako na podatke iz zemljiške knjige kot na podatke katastra nepremičnin. V nadaljevanju podajamo stališča Ministrstva za pravosodje zlasti z vidika zemljiške knjige, za kar smo pristojni, ne pa z vidika katastra nepremičnin (leta 2022 združeni zemljiški kataster, kataster stavb in register nepremičnin), za katerega je pristojno Ministrstvo za okolje in prostor. V pristojnost slednjega sodi tudi področje elektronsko dostopnih podatkov in elektronsko vodenih postopkov na področju urejanja prostora in graditve objektov (prostorski informacijski sistem).

Kataster je v skladu z 8. členom Zakona o katastru nepremičnin (v nadaljevanju: ZKN) temeljna evidenca podatkov o položaju, obliki, fizičnih in drugih lastnostih parcel, stavb in delov stavb, ki izkazuje dejansko stanje nepremičnin. Zemljiška knjiga je v skladu s 1. členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Kataster nepremičnin je torej matična evidenca za opredelitev nepremičnine kot predmeta, zemljiška knjiga pa je matična evidenca oziroma ima lastnost javne knjige, saj so v njej podatki o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Prav zaradi posebno določenih postopkovnih pravil ima zemljiška knjiga oziroma podatki v njej še dodatne pravne lastnosti, ki jih določata 6. (načelo publicitete), 7. (načelo oblikovalnih učinkov) in 8. člen (načelo zaupanja v zemljiško knjigo) ZZK-1.

Glede povezovanja obe evidenc pojasnjujemo, da sta evidenci povezani. Podatki o lastnikih se prevzamejo iz zemljiške knjige (14. člen ZKN in 5. točka drugega odstavka 6. člena ZKN), podatki o nepremičninah pa se v primeru sprememb nepremičnine (parcelacije ali združitve parcel) prevzamejo (poočijo) v zemljiški knjigi na podlagi elektronske povezave s katastrom nepremičnin (115. člen ZZK-1). Posledično do neskladja med podatki o lastnikih, ki so vpisani skladno s postopkom, ki ga določa ZZK-1,  in temi podatki v katastru nepremičnin ne more priti, saj se v kataster nepremičnin ti podatke zgolj prevzamejo iz zemljiške knjige. Za medsebojno usklajenost pa je nujno, da so podatki prvenstveno vpisani (skladno s pravili, ki jih določata ta dva zakona) v ti evidenci oziroma knjigi. Nadalje obe evidenci omogočata elektronsko poslovanje oziroma sta informatizirani (7. člen ZKN in 125.a, 125.b ter 125. d člen ZZK-1). Skladno z drugim odstavkom 196. člena ZZK-1 sta tekom postopka tako strankam kot tudi vsem ostalim zainteresiranim subjektom na voljo zemljiškoknjižni predlog in listine, ki so mu priložene, o katerem zemljiškoknjižno sodišče še ni odločilo, ter listine, na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, pa o tem vpisu še ni odločilo, pri čemer upravičenega interesa ni treba izkazovati. S tem se v zemljiški knjigi ne zagotavlja samo javnost že vpisanih podatkov, ampak tudi javnost postopkov. Podatek, da poteka postopek vpisa, pa je razviden tudi iz vpisa plombe pri nepremičnini (134. člen ZZK-1).

Kar se tiče enotne evidence nepremičnin oziroma javne objave podatkov o fizičnih osebah v obeh evidencah, gre za vprašanje, ki je pretežno že bilo predmet presoje pred Ustavnim sodiščem RS leta 2012. V odločbi št. U-I-98/11 (zlasti 21. točka, 18. točka ter tudi 17. točka in opomba št. 10) je Ustavno sodišče RS med drugim opozorilo, da kombiniranje (osebnih) podatkov z namenom uskladitve stanja med različnimi evidencami iz razloga ekonomičnosti ni ustavnoskladno, edini merodajni podatek o lastništvu nepremičnine je tisti, ki je objavljen zemljiški knjigi, in ne tisti, ki je zajet v kakšni drugi evidenci, pa čeprav morda izvedeni iz zemljiške knjige. V tem smislu vpogled v podatek o lastniku, objavljen v katastru, ni enakovreden vpogledu v zemljiškoknjižni vpis. Javna objava takšnega podatka, ki je hkrati tudi osebni podatek posameznika v drugi evidenci (ne zemljiški knjigi) mora zasledovati samostojen namen. Ustavno sodišče je zato ob presoji takratnega Zakona o evidentiranju nepremičnin ugotovilo, da je določba o javni objavi fizičnih lastnikov nepremičnin neustavna, saj ta zakon ni določal namena takšne objave.

Glede krepitve rokovne discipline v upravnih nepremičninskih postopkih pa kot pojasnjeno tako ZKN kot ZZK-1 že določata posebna postopkovna pravila za vpis. 

Upamo, da so zgornja pojasnila v pomoč pri nadaljnji oceni ali razvoju področja evidentiranja nepremičnin.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Dopolnitev stališča s strani Ministrstva za pravosodje 16.7.2026

Glede navedbe Ministrstva za okolje in prostor (GURS) in sicer »Kljub temu ostajajo določeni izzivi, saj posamezne evidence vodijo različni organi. Posebej se to odraža pri podatkih o lastništvu nepremičnin, kjer podatki o fizičnih osebah v katastru nepremičnin niso javni, medtem ko so v zemljiški knjigi javno dostopni, kar uporabnikom pogosto povzroča težave pri iskanju informacij« v nadaljevanju navajamo naslednje:

Navedba implicira, da gre pri vprašanju polne dostopnosti vseh podatkov o lastništvu nepremičnin za težavo, ki naj bi izvirala zgolj iz dejstva, da evidence vodita dva različna organa in da  je uporabniška izkušnja posledično slabša oziroma je otežena. Navedba spregleda dejstvo (ki je že prikazano v našem odgovoru) da gre pri katastru in zemljiški knjigi kljub njuni povezanosti in interoperabilnosti v osnovi za ločeni evidenci, ki sta namenjeni in zasledujeta različne namene. Zemljiška knjiga ima zaradi vloge pri nastajanju in evidentiranju stvarnih pravic, še zlasti pa lastninske pravice kot človekove pravice, nekoliko drugačen namen, zato je kljub javnosti kot temeljnemu postulatu njenega delovanja treba upoštevati tudi ustavnopravne vidike varstva lastninske pravice kot tudi varstva s tem povezanih osebnih podatkov. Navedeno ne pomeni, da Ministrstvo za pravosodje nasprotuje nadaljnjemu razvoju povezovanja obeh evidenc in prikazovanja podatkov o lastništvih nepremičnin, vendar pa mora slednje vedno temeljiti na ustavnoskladnih normativnih rešitvah, čemur v preteklosti ni bilo tako in je zato Ustavno sodišče tudi poseglo v takratno ureditev katastrske zakonodaje.                                                                                                                                       

Podobno velja glede vprašanja o opravljanju zaznanih neskladij. Medtem ko je odprava zaznanih neskladij nujno potrebna za delovanje in verodostojnost informatiziranih evidenc in jo podpiramo,  pa je pri razumevanju neskladnosti treba biti pozoren, ali gre za razlikovanje enoličnega podatka, ki se pojavlja v dveh evidencah, kot posledico tehnično/informacijsko neustrezne oziroma neažurne izmenjave tega podatka med evidencama, ali pa razlika izhaja iz pravno utemeljenih okoliščin, kjer je nato treba izhajati iz tega, katera od obeh evidenc je avtentičen vir podatka.

Na splošno ocenjujemo, da se je s predlogi oziroma pobudami možno strinjati, saj je digitalizacija strateško opredeljena kot razvojni imperativ, a je pri tem treba imeti v vidu tudi prej navedene ustavnopravne implikacije in omejitve povezovanj zbirk podatkov.