Oddajte pobudo

Izbojšave upravljanja nepremićninskih evidenc in postopkov

Pristojni organi: MOP, MP
  • 24. 06. 2026Pobuda objavljena
  • 24. 06. 2026Pobuda posredovana v odziv
  • 10. 07. 2026Pobuda sprejeta

Pobuda

Predlagam v presojo možne sistemske izboljšave na področju upravljanja nepremičninskih evidenc ter z njimi povezanih upravnih in sodnih postopkov. Predlogi: 1. Enotna povezana evidenca nepremičnin: Predlagam vzpostavitev enotnega interoperabilnega sistema nepremičninskih podatkov, ki povezuje: zemljiško knjigo, kataster nepremičnin, evidence prostorskih aktov in statusne podatke o upravnih in sodnih postopkih. Namen je zagotoviti enoten, konsistenten in ažuren pregled pravnega in dejanskega stanja nepremičnin za vse pristojne organe in vse druge deležnike. 2. Avtomatsko zaznavanje neskladij: predlagam sistemsko uvedbo avtomatskega zaznavanja neskladij med evidencami, identifikacijo nepopolnih ali nasprotujočih podatkov ter označevanje zadev, ki zahtevajo uskladitveni postopek. Digitalna orodja analitike se pri tem uporabljajo kot podporni mehanizem za zaznavo neskladij, ne pa za odločanje. 3. Obvezno usklajevanje zaznanih neskladij: Ob zaznanem neskladju med evidencami se predlaga vzpostavitev obveznega uskladitvenega postopka, dodelitve pristojnemu organu, določitve maksimalnega roka za odpravo neskladja. 4. Rokovna disciplina v postopkih: Predlagam okrepitev rokovne discipline v upravnih nepremičninskih postopkih, vključno z: določitvijo maksimalnih rokov za odločanje, obvezno procesno posledico v primeru prekoračitve roka (npr. eskalacija na specializirano pristojnost), omejitev nedoločenega podaljševanja postopkov brez vsebinskega napredka. 5. Digitalizacija in sledljivost postopkov: predlagam obvezno digitalno obravnavo nepremičninskih postopkov, ki vključuje elektronsko vodenje spisov, sledljivost procesnih korakov, sprotni vpogled v stanje postopka za stranke in organe.

Odgovor pristojnega organa

Enoten odgovor Ministrstva za okolje, podnebje in eneregijo ter Ministrstva za pravosodje: 

1. Enotna povezana evidenca nepremičnin 

Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) podpira nadaljnji razvoj povezanega in interoperabilnega okolja za upravljanje nepremičninskih in drugih prostorskih podatkov. Takšna usmeritev je ena ključnih razvojnih usmeritev Geo Slovenije.

Na področju nepremičnin GURS že zagotavlja povezavo med katastrom nepremičnin in zemljiško knjigo ter omogoča uporabo številnih povezanih prostorskih evidenc. Kljub temu ostajajo določeni izzivi, saj posamezne evidence vodijo različni organi. Posebej se to odraža pri podatkih o lastništvu nepremičnin, kjer podatki o fizičnih osebah v katastru nepremičnin niso javni, medtem ko so v zemljiški knjigi javno dostopni, kar uporabnikom pogosto povzroča težave pri iskanju informacij.

Pri katastru in zemljiški knjigi gre kljub njuni povezanosti in interoperabilnosti v osnovi za ločeni evidenci, ki sta namenjeni in zasledujeta različne namene. Zemljiška knjiga ima zaradi vloge pri nastajanju in evidentiranju stvarnih pravic, še zlasti pa lastninske pravice kot človekove pravice, nekoliko drugačen namen, zato je kljub javnosti kot temeljnemu postulatu njenega delovanja treba upoštevati tudi ustavnopravne vidike varstva lastninske pravice kot tudi varstva s tem povezanih osebnih podatkov. Navedeno ne pomeni, da Ministrstvo za pravosodje nasprotuje nadaljnjemu razvoju povezovanja obeh evidenc in prikazovanja podatkov o lastništvih nepremičnin, vendar pa mora slednje vedno temeljiti na ustavnoskladnih normativnih rešitvah, čemur v preteklosti ni bilo tako in je zato Ustavno sodišče tudi poseglo v takratno ureditev katastrske zakonodaje.

Navkljub dejstvu, da so bili podatki o lastnikih, ki so fizične osebe, v katastru nepremičnin umaknjeni iz javnega vpogleda na podlagi odločb ustavnega sodišča iz leta 2012, menimo,  da bo treba to oviro preseči, za kar se bo Geodetska uprava ob vključevanju vseh pristojnih institucij tudi zavzemala. Pri tem poudarjamo, da se GURS s povezovanjem podatkov in enotnim vstopnim portalom zavzema za poenostavljeno uporabo nepremičninskih podatkov, uvaja lažje upravljanje nepremičnin, sledenje spremembam in izvajanje sistemskega monitoringa kakovosti podatkov, ne prevzema pa s tem pristojnosti posameznih evidenc, ki tvorijo celotno nepremičninsko sliko. Opozarja pa na administrativne ovire, ki nastopajo brez prave povezanosti nepremičninskih evidenc.

Za vzpostavitev celovitega in uporabniku prijaznega sistema je zato nujno potrebno nadaljnje sodelovanje vseh pristojnih organov ter postopna vzpostavitev interoperabilnega podatkovnega prostora. Samo s pravo povezanostjo nepremičninskih evidenc in odprtostjo ter dostopnostjo podatkov lahko presežemo administrativne ovire in poenostavimo postopke.

2. Avtomatsko zaznavanje neskladij

GURS podpira sistemsko uporabo naprednih digitalnih tehnologij za spremljanje kakovosti podatkov in zaznavanje neskladij med evidencami.

Odprava zaznanih neskladij je nujno potrebna za delovanje in verodostojnost informatiziranih evidenc pri čemer pa je pri razumevanju neskladnosti treba biti pozoren, ali gre za razlikovanje enoličnega podatka, ki se pojavlja v dveh evidencah, kot posledico tehnično/informacijsko neustrezne oziroma neažurne izmenjave tega podatka med evidencama, ali pa razlika izhaja iz pravno utemeljenih okoliščin, kjer je nato treba izhajati iz tega, katera od obeh evidenc je avtentičen vir podatka.

GURS že izvaja različne analize kakovosti podatkov in zaznavanja neskladij med evidencami. Hkrati v okviru razvojnih projektov preučuje možnosti uporabe umetne inteligence in drugih naprednih analitičnih pristopov za avtomatiziran monitoring podatkov, zaznavanje anomalij ter podporo pri vzdrževanju kakovosti podatkov.

Digitalna orodja pri tem predstavljajo podporo strokovnemu odločanju in ne nadomeščajo odločanja pristojnih organov. Ocenjujemo, da bi bilo smiselno tovrstne aktivnosti sistemsko izvajati pri vseh upravljavcih povezanih evidenc.

3. Obvezno usklajevanje zaznanih neskladij

GURS podpira nadaljnjo standardizacijo postopkov usklajevanja podatkov med evidencami, saj je kakovost podatkov eden ključnih pogojev za učinkovito digitalno poslovanje.

Usklajevanje neskladij, ki jih ugotovi GURS, že poteka v okviru obstoječih postopkov. Ker evidence upravljajo različni organi, je za učinkovito odpravljanje neskladij potrebno vzpostaviti usklajene procese, jasno določiti pristojnosti posameznih upravljavcev ter zagotoviti ustrezno medinstitucionalno sodelovanje.

4. Rokovna disciplina v postopkih

GURS podpira prizadevanja za učinkovito, pregledno in uporabniku prijazno izvajanje postopkov. Katastrski postopki se že danes izvajajo v zakonsko določenih rokih. Digitalizacija postopkov omogoča večjo preglednost, sledljivost in učinkovitejše upravljanje postopkov, morebitne sistemske spremembe na področju dodatnih procesnih posledic pa zahtevajo širšo medresorsko obravnavo.

5. Digitalizacija in sledljivost postopkov

Digitalizacija postopkov predstavlja eno ključnih razvojnih usmeritev GURS. Katastrski postopki so od uveljavitve Zakona o katastru nepremičnin v celoti digitalizirani, tako v delu priprave elaboratov pri geodetskih podjetjih kot tudi v upravnem delu postopkov na GURS. Strankam je preko portala e-Uprava omogočen elektronski vpogled v stanje postopkov, vsi ključni procesni koraki pa so elektronsko sledljivi.

V prihodnje bo razvoj usmerjen v nadaljnjo interoperabilnost informacijskih sistemov, uporabo sodobnih digitalnih tehnologij ter razvoj novih podatkovnih in uporabniških storitev v okviru Geo Slovenije.

GURS ocenjuje, da predlagana pobuda potrjuje pravilnost dosedanjih razvojnih usmeritev ter predstavlja dodatno spodbudo za nadaljnji razvoj povezanega, interoperabilnega in uporabniško usmerjenega sistema prostorskih informacij v Republiki Sloveniji.