Odgovor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
O predlagani pobudi bi bilo treba opraviti uskladitev s skrbniki sistema SPOT, saj bi moral biti
vmesnik vzpostavljen v okviru sistema SPOT, podobno kot sta že vzpostavljena kadrovski
vmesnik za prijave, odjave in spremembe socialnih zavarovanj ter vmesnik eNDM za oddajo
zahtevkov za refundacije. V sistemu SPOT so namreč že vzpostavljeni mehanizmi za registracijo
delodajalcev za uporabo tovrstnih vmesnikov.
Vmesnik bi bilo treba zagotoviti kot nadgradnjo sistema SPOT, pri čemer bi moral upravljavec
sistema pripraviti tudi ustrezno dokumentacijo za njegovo uporabo s strani delodajalcev. Na
strani ZZZS bi se uporabljala enaka zaledna rešitev, kot se trenutno uporablja za oddajo prijav
prek portala SPOT.
Skrbniki sistema SPOT bi morali oceniti, ali razpolagajo z ustreznimi viri za izvedbo razvoja ter
opredeliti predvideno časovnico izvedbe.
Šele po izvedeni nadgradnji sistema SPOT in pripravi ustrezne dokumentacije bo mogoče
začeti razvoj in testiranje rešitev na strani delodajalcev.
Poleg navedenega bi opozorili tudi, da oddaja prijav nezgod in poškodb pri delu prek vmesnika
predstavlja določeno tveganje, saj informacijski sistemi delodajalcev, v katerih se pripravljajo
podatki za prijavo, praviloma ne vsebujejo vseh kontrolnih mehanizmov in šifrantov, ki so
vgrajeni v portal SPOT. To tveganje je sicer mogoče ustrezno obvladovati z izvedbo testiranj
posameznih programskih rešitev v sodelovanju s proizvajalci aplikacij. Takšna testiranja
praviloma zahtevajo obsežno usklajevanje, podporo in sodelovanje z vsakim posameznim
proizvajalcem aplikacij, zato predstavljajo pomemben organizacijski in kadrovski izziv.
Dejanski obseg potrebnih je virov je odvisen predvsem od števila proizvajalcev aplikacij ter
njihovega interesa za razvoj in nadgradnjo programskih rešitev.
Glede na to, da je prijav nezgod in poškodb pri delu letno cca 14.000, kar predstavlja neznaten
delež v primerjavi z drugimi elektronskimi storitvami ZZZS (lahko je opravljenih tudi več
milijonov ene storitve letno) ter glede na to, da je že vzpostavljen sistem elektronske prijave
nezgod in poškodb pri delu, menimo, da glede na vse navedeno vzpostavitev
standardiziranega spletnega servisa za oddajo ePrijave NPD ne bi bilo smotrna.
Odgovor Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport
Spoštovani,
Dne 19. 6. 2026 smo po elektronski pošti na Direktorat za delovna razmerja in pravice iz dela, Sektor za varnost in zdravje pri delu, prejeli pobudo neznanega pošiljatelja, iz katere izhaja predlog vladi za vzpostavitev standardiziranega spletnega servisa za prijavo nezgod pri delu, ki naj bi delodajalcem omogočal hitrejšo prijavo nezgod pri delu. Iz pobude izhaja, da naj bi bil problem vnos podatkov v portal SPOT vsakič znova ob ponovni prijave nezgode pri delu, kar naj bi delodajalcem, ki sicer vodijo svoje podatke v lastnih informacijskih sistemih, podaljšalo čas obravnave nezgode pri delu in višje stroške. V nadaljevanju na pobudo odgovarjamo z vidika pristojnosti našega sektorja. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11, v nadaljevanju: ZVZD-1) določa obveznost prijave nezgode pri delu v 41. členu, in sicer določa, da mora delodajalec inšpekciji dela takoj prijaviti vsako nezgodo pri delu s smrtnim izidom oziroma nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav in ugotovljeno poklicno bolezen. Inšpektorat Republike Slovenije za delo vodi evidenco teh prijav in je njen upravljavec.
Zakon ne predpisuje načina prijave nezgode pri delu, posebej pa določa, katere osebne podatke mora vsebovati prijava, in glede obrazcev za prijavo napotuje na podzakonski akt. Obrazce in način prijave določa veljavni, leta 2022, sprejeti Pravilnik o prijavi nezgode in poškodbe pri delu (Uradni list RS, št. 78/22 in 90/22 - popr.; v nadaljevanju: Pravilnik), ki sta ga po skupnem sodelovanju med Inšpektoratom RS za delo, ministrstvoma za zdravje in za delo ter Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije sprejela ministra za delo in za zdravje. Pravilnik ima pravno podlago deloma v tretjem odstavku 41. člena ZVZD-1 (glede nezgode pri delu), deloma pa v Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00 s sprem. in dop.), ki je bil v letu 2025 razveljavljen, ter v 76. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, s sprem. in dop.). Ker so vse do junija 2022 na Inšpektoratu RS za delo morali vnašati tisoče prispelih prijav nezgod pri delu ročno1, je bila ureditev v Pravilniku o prijavi nezgode in poškodbe pri delu, ki je uvedla prijavo nezgod pri delu s strani delodajalcev preko portala SPOT, zelo dobrodošla. Portal Slovenska poslovna točka ali na kratko SPOT je javni spletni portal za podporo poslovnim subjektom v skladu s predpisi, ki urejajo postopke v sistemu za podporo poslovnim subjektom. Glede na to, da gre za javni portal, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsem poslovnim subjektom v Sloveniji, je takšna ureditev v skladu z načeli enakopravne dostopnosti, transparentnosti in sorazmernosti.
Postopek prijave nezgode pri delu mora ostati za vse delodajalce dostopen pod enakimi pogoji in brez dodatnih stroškov iz naslova licenc, programske opreme ipd. Zato se ne moremo strinjati z morebitnimi predlogi sprememb sistema, ki bi preferirali določene spletne servise, ki niso dostopni vsem delodajalcem brezplačno in pod enakimi pogoji. Zavedati se namreč moramo, da je velika večina delodajalcev v Sloveniji majhnih, ti pa se z nezgodo pri delu srečajo poredko, morda niti ne vsako leto. Zanje bi vzpostavitev novih programov za dostop do spletnih servisov lahko predstavljala nesorazmerno veliko (tudi administrativno) breme, precej večje od nekajminutnega izpolnjevanja obrazca v portalu SPOT. Prav tako je ob uporabi elektronskega obrazca na portalu SPOT pri ponovnih prijavah nezgod pri delu možno kopirati podatke delodajalca iz predhodnih prijav, kar skrajša in poenostavi postopek pri tistih delodajalcih, pri katerih pogosteje prihaja do nezgod pri delu.
Če povzamemo: sistem, ki bi morda, če tako meni predlagatelj, koristil srednjim in velikim delodajalcem, v smislu skrajšanja časa za vnos prijave nezgode pri delu oz. zmanjšanja možnosti napak pri prepisovanju, bi lahko po drugi strani nesorazmerno obremenil manjše delodajalce, ki ne razpolagajo z lastnimi informacijskimi sistemi. Zato morebitnim spremembam načina prijave nezgode pri delu na predlagani način nismo naklonjeni.
Ob koncu poudarjamo, da smo pripravili odgovor z vsebinskega vidika pristojnosti Sektorja za varnost in zdravje pri delu, ne da bi pri tem upoštevali tehnične vidike načina prijave, o čemer na sektorju ne moremo odločati. Predloge za tehnične posodobitve portala SPOT in odgovor na vprašanje, ali bi bilo mogoče znotraj portala SPOT uvesti tehnične posodobitve, ki jih predlaga predlagatelj, brezplačno za zavezance in upoštevaje vsa zgoraj našteta načela - vse to pa je v pristojnosti skrbnika portala, to je Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo.
Poenostavitev prijave nezgode in poškodbe pri delu (ePrijava NPD)
Pobuda
Od uvedbe elektronske prijave nezgode in poškodbe pri delu (ePrijava NPD) morajo delodajalci prijavo oddati prek portala SPOT. Velik del podatkov, ki jih je treba vnesti v prijavo, delodajalci že vodimo v lastnih informacijskih sistemih (kadrovske evidence, evidence zaposlenih, evidence poškodb pri delu, sistemi za varnost in zdravje pri delu ipd.). Kljub temu je treba podatke ob vsaki prijavi ponovno ročno vnašati v portal SPOT. To povzroča: - dodatno administrativno delo, - podvajanje vnosa podatkov, - večjo možnost napak pri prepisovanju, - daljši čas obravnave poškodbe pri delu, - višje stroške za delodajalce. Predlog rešitve: Predlagam vzpostavitev standardiziranega spletnega servisa (API) za oddajo ePrijave NPD. API bi pooblaščenim informacijskim sistemom delodajalcev omogočal: - pripravo in elektronsko oddajo splošnega dela ePrijave NPD, - avtomatski prenos podatkov o delodajalcu in zaposlenem, - preverjanje statusa oddane prijave, - prevzem identifikacijske številke prijave, - varno avtentikacijo z uporabo obstoječih državnih mehanizmov (SI-PASS, kvalificirana digitalna potrdila ali drugi državni sistemi elektronske identifikacije). Koristi: - zmanjšanje administrativnih bremen za delodajalce, - manj napak pri vnosu podatkov, - hitrejša prijava poškodb pri delu, - večja kakovost podatkov v državnih evidencah, - možnost integracije z obstoječimi kadrovskimi in VZD sistemi, - nadaljnja digitalizacija poslovanja med gospodarstvom in državo. Posebej bi takšna rešitev koristila srednjim in velikim delodajalcem ter izvajalcem storitev varnosti in zdravja pri delu, ki letno obravnavajo večje število prijav.