Odgovor Ministrstva za zdravje:
na Ministrstvu za zdravje smo preučili pobudo, ki se nanaša na pravočasnost izdaje odločb o začasni nezmožnosti za delo po 30. dnevu bolniške odsotnosti ter na težave delodajalcev pri vodenju evidenc prisotnosti zaposlenih v obdobju do prejema odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Ugotavljamo, da pobuda utemeljeno izpostavlja določene praktične izzive, s katerimi se soočajo delodajalci, zlasti:
Uvodoma pojasnjujemo, da je ureditev, v skladu s katero o začasni nezmožnosti za delo nad 30 koledarskih dni odloča imenovani zdravnik, namenjena zagotavljanju strokovne in neodvisne presoje ter preprečevanju morebitnih zlorab sistema zdravstvenega zavarovanja. Odločanje temelji na razpoložljivi zdravstveni dokumentaciji in dejanskem zdravstvenem stanju zavarovane osebe, ki se lahko skozi čas spreminja.
Pomemben korak k večji preglednosti in pravočasni informiranosti delodajalcev predstavljajo uvedba avtomatskega javljanja režima gibanja ter nadgradnje v okviru SPOT in zVEM. Od 1. 7. 2026 mora osebni zdravnik izdati elektronsko navodilo o ravnanju med začasno zadržanostjo od dela (eNR). Do eNR, ki vsebuje poleg navodila o ravnanju in morebitnih dovoljenih aktivnosti še informativni podatek o razlogu zadržanosti in prvem dnevu zadržanosti za razlog, dostopata zavarovana oseba prek portala ali mobilne aplikacije zVEM, delodajalec pa prek portala SPOT; slednji bo tako že ob odprtju bolniškega staleža seznanjen s prvim dnem zadržanosti od dela ter razlogom zadržanosti, kar omogoča pravilen obračun nadomestila.
V skladu s Spremembami in dopolnitvami Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 601/26), ki veljajo od 27. 5. 2026, mora zavarovana oseba razlog začasne zadržanosti od dela sporočiti osebnemu zdravniku še isti dan, ko je nastopil razlog začasne zadržanosti od dela, oziroma najpozneje prvi naslednji delovni dan ambulante. Skrajšanje roka za sporočanje razloga začasne zadržanosti od dela prispeva k večji ažurnosti podatkov ter zmanjšuje primere naknadnega urejanja bolniških odsotnosti (npr. ob koncu meseca), kar pozitivno vpliva na organizacijo dela v ambulantah ter na časovno in vsebinsko pravilnost evidenc.
V letu 2025 je bilo v zakonskem roku izdanih 92 % odločb, kar kaže na relativno učinkovitost sistema v večini primerov. Sprememba roka za podajo predloga za podaljšanje začasne zadržanosti od dela s treh na pet dni pred iztekom obdobja, za katerega je pristojen osebni zdravnik, velja prav tako od 27. 5. 2026 in prispeva k boljši časovni usklajenosti postopkov odločanja.
Tudi uvedba elektronskega vročanja odločb bo nedvoumno prispevala k hitrejši seznanitvi z odločitvijo ter zmanjšala zamike, povezane s fizičnim vročanjem.
Uvedene in načrtovane rešitve predstavljajo pomemben korak k večji učinkovitosti sistema, zlasti na področju informacijske podpore in pravočasnosti podatkov, posledično pa se pričakuje, da se bo obseg primerov, povezanih z vrzeljo med iztekom obdobja začasne zadržanosti od dela in izdajo odločbe, praviloma zmanjšal.
Lepo vas pozdravljamo.
odločbe ZZZS
Pobuda
Delodajalec vodi evidence pristnosti za zaposlene. Zaposleni, ki gre na bolniško, delodajalcu javi svojo odsotnost. Zdravstvenega stanja ni dolžan razlagati delodajalcu. Delodajalec lahko predvideva, da bo odsoten vsak teden posebej. Vnaša v evidence za vsak dan. Za nadaljnjo bolniško po 30 dne delavcu mora izbrani zdravnik izdati odločbo. Večinoma delodajalec dobi odločbo po preteku 30 dni, kar pomeni, da vpisuje v evidence med 30 dne in dnem pridobitve odločbe po navdihu. Torej vodi neupravičeno odsotnost ali preverja stanje vloge na ZZZS oz. moti pravico do odklopa delavcu, da preveri, če je še vedno na bolniški. V dostih primerih je tudi mimo 5 dni, da ni seznanjen ali je še delavec na bolniški in bi ga lahko odpustil. Za manj birokracije bi morali izbrani zdravniki izdati odločbo pred pretekom 30 dni in samo od datuma vloge naprej. Smo že imeli primer, da smo izplačali delavcu dopust (ker smo čakali odločbo), potem pa poračune za bolniško za pretekli mesec.