Oddajte pobudo

Predlog uvedbe pavšalne obdavčitve malega gospodarstva

Področje: Finance
Pristojni organi: MF
  • 06. 01. 2012Pobuda objavljena
  • 06. 01. 2012Pobuda posredovana v odziv
  • 20. 01. 2012Pobuda sprejeta in zaključena

Pobuda

Predlog uvedbe pavšalne obdavčitve malega gospodarstva, gostinskih lokalov, trgovin do sto kvadratov itd. z izdajo in nakupom licenc v naprej za dobo najmanj 3 mesecev oziroma 6 mesecev s 5 % popustom ali za dobo 12 mesecev z 10 % popustom.

Obrazložitev: Ljudje večino svojega časa in energije posvečajo ideji kako prevarati državo oziroma davkarijo namesto da bi se posvetil svojemu delu in bili pri tem uspešnejši in ustvarjali več... in so pri tem, pri neučinkovitih davčnih inšpekcijah več ali manj uspešni! Poudarjam, da so le te povsem nepotrebne pa tudi če bi učinkovito delovale, hkrati po nepotrebnem obremenjujejo tako ljudi, kakor sebe in državno birokracijo z nepotrebno papirologijo!

Ravno tako plačila niso ažurna, zamujajo in ostajajo neplačana v primerih bankrotov, ki so vse pogostejši, ostajajo neporavnani in vlečejo za seboj brezplodne dolgotrajne postopke, ki bi se jim z naprej vplačanimi licencami povsem izognili in razbremenili kar več institucij hkrati. Ljudje bi se lahko posvetili svojemu delu pa če gre, gre ali pa ne gre.

Odgovor pristojnega organa

V zvezi s pobudo za administrativno razbremenitev (pobuda št. 15 z dne 6. 1. 2012), ki jo je Ministrstvo za finance prejelo preko portala MJU »minus 25%«, in se nanaša na predlog za uvedbo pavšalne obdavčitve malega gospodarstva, gostinskih lokalov, trgovin do sto kvadratov itd. z izdajo in nakupom licenc v naprej za dobo najmanj 3 mesecev oziroma 6 mesecev s 5 % popustom ali za dobo 12 mesecev z 10 % popustom, podajamo spodnja pojasnila.


Veljavna davčna zakonodaja pri določanju obdavčitve dohodkov ekonomskih subjektov izhaja iz temeljnega načela to je načela, da so ekonomski subjekti obdavčeni po ekonomski moči. To pomeni, da se davčna obveznost določi na podlagi dejansko ugotovljenega dohodka (dejanske davčne osnove) posameznega davčnega zavezanca. Pavšalna obdavčitev pa ne temelji na dejanski davčni osnovi, temveč na domnevni, verjetni davčni osnovi, ki v načelu deluje kot nadomestilo za dejansko davčno osnovo. To pomeni, da se dejanska davčna osnova ne ugotavija, temveč se na njen obseg sklepa na podlagi enostavnih indikatorjev (na podlagi posrednih metod), saj naj bi bili ti enostavni indikatorji lažje merljivi, kot dejanska davčna osnova.

Uvajanje pavšalne obdavčitve se pogosto argumentira tudi z administrativno zahtevnostjo vodenja poslovnih knjig. Poudariti je potrebno, da obveznost ustreznega evidentiranja poslovanja (vodenja poslovnih knjig, izdelava letnih poročil) ni vzpostavljena zgolj zaradi ugotavljanja oziroma določanja davčnih obveznosti. Davčna osnova se ugotavlja na podlagi prihodkov in odhodkov, ki jih zavezanec ugotovi v izkazu poslovnega izida, ki ga sestavi na podlagi določb Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) v katerem so implementirane tudi določbe računovodskih direktiv Evropske Unije. Navedeno pomeni, da bi zaradi določb ZGD-1 in računovodskih standardov, tudi v sistemu pavšalne obdavčitve davčni zavezanci še vedno morali voditi računovodstvo in sestavljati letna poročila in se jim zaradi tega administrativna opravila v zvezi z obdavčevanjem njihovih dohodkov praktično ne bi zmanjšala. Prav tako je potrebno tudi opozoriti, da so informacije iz računovodskih poročil pomembne tudi za druge, nedavčne potrebe, kot so poročanje za javno objavo, statistične namene, informacije lastnikom, pridobivanje virov financiranja (novega kapitala, kreditov), itd. Ne nazadnje pa je potrebno upoštevati tudi pomen in koristi, ki jih prinaša korektno in pregledno spremljanje poslovanja za sam poslovni subjekt (za sprejemanje ustreznih odločitev na ravni poslovodstva in drugih ravneh v podjetju).


Zaključno poudarjamo, da je pri odločanju o pavšalni obdavčitvi potrebno preučiti in upoštevati vse vidike na katere ima pavšalna obdavčitev vpliv, na primer na spoštovanje načela enakosti, na prerazporeditev razpoložljivega dohodka ekonomskega subjekta, na javnofinančne prihodke in podobno. Namreč pavšalna obdavčitev lahko pomeni, da je za nekatere zavezance ugodnejša, za druge pa slabša od obdavčitve po dejanskem dohodku. To pa lahko pomeni, da se davek pobira nelegitimno.