Odgovor Ministrstva za naravne vire in prostor:
Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) podaja stališče izključno v delu, ki se nanaša na njegove pristojnosti, kot so opredeljene v 38.a členu Zakona o državni upravi:
– urejanje prostora in graditev objektov,
– upravljanje voda in vodna infrastruktura,
– ohranjanje narave,
– geodetska dejavnost.
Ker se osrednji del pobude nanaša na procesno legitimacijo nevladnih organizacij, dokazne standarde in suspenzivni učinek pravnih sredstev v okoljskih postopkih, poudarjamo, da so ta vprašanja po ZDU‑1 v pristojnosti Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) ter ne sodijo na delovno področje MNVP.
V nadaljevanju predstavljamo izsek stališča za del, ki je delovno povezan z MNVP.
1. Urejanje prostora in graditev objektov
MNVP v okviru pristojnosti nadzoruje in sistemsko ureja področje prostorskega načrtovanja in graditve. Z vidika učinkovitosti postopkov poudarjamo:
V kolikor bi se v okviru sprememb in dopolnitev ZVO‑2 na podlagi pobude spremenila časovna razmerja ali obvezne predhodne faze, ki vplivajo na postopke graditve, bi bilo treba zagotoviti jasne mehanizme usklajevanja med postopki, da ne bi prihajalo do zastojev, prekrivanj ali podvajanja presoj.
2. Upravljanje voda in naravovarstveni pogoji
Pobuda se posredno nanaša tudi na vodne soglasja in naravovarstvene smernice, ki so del postopkov umeščanja objektov v prostor.
MNVP izpostavlja:
MNVP poudarja, da je v postopkih, ki jih vodi samo MNVP, dostop do udeležbe javnosti urejen ločeno in ga pobuda v svoji vsebini ne spreminja.
3. Zaključek
MNVP pobudo obravnava le v delu, ki se nanaša na prostorsko, vodno in naravovarstveno ureditev. Vsebinski predlogi pobude (procesna legitimacija NVO, dokazni standardi, suspenzivni učinek) sodijo na področje MOPE in ne v pristojnost MNVP v skladu s 38.a členom ZDU‑1.
MNVP podpira prizadevanja za večjo predvidljivost, časovno usklajenost in preglednost upravnih postopkov v delu, ki zadeva njegovo delovno področje, ter bo v okviru medresornih postopkov sodelovanja prispevalo k usklajenim rešitvam.
Izboljšanje učinkovitosti postopkov izdaje okoljskijh soglasij in gradbenih dovoljenj ter uskladitev z drugimi državami EU
Pobuda
Predlagam strokovnjakom (Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za gospodarstvo turizem in šport, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za naravne vire in prostor) v presojo izboljšanje učinkovitosti postopkov izdaje okoljevarstvenih soglasij in gradbenih dovoljenj. Predlog ohranja dostop do pravnega varstva in je skladen z Aarhuško konvencijo ter pravom EU. Prvi namen predloga je jasna in sorazmerna ureditev pogojev procesne legitimacije ter urejanje učinka pravnih sredstev, da se preprečijo nesorazmerne zamude pri investicijskih projektih. Drugi namen predloga je uskladitev ureditve v Sloveniji z ureditvijo v drugih državah EU. Predlog spremembe Zakona o varstvu okolja (ZVO-2): Člen 1 (Procesna legitimacija NVO): Nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja lahko pridobi položaj stranskega udeleženca, če kumulativno izkaže: i) Statutarni namen neposredno zajema okoljski interes, ki je predmet postopka; ii) Dejansko in dokumentirano delovanje na tem področju v zadnjih treh letih; iii) Konkretno vsebinsko povezavo med posegom in varstvenim področjem organizacije. Organ odloči s sklepom, ki mora biti obrazložen in dostopen javnosti. Zoper sklep je možna samostojna pritožba, o zakonitosti odloča upravno sodišče. Primerjalno pravna podlaga: Nemčija: UmwRG §§ 2–4; Nizozemska: Awb 1:2(3). Komentar: dostop do pravnega varstva ostaja zagotovljen, kriteriji so jasni, sorazmerni in preverljivi, kar je skladno z 9(2) Aarhuške konvencije. Člen 2 (Dokazni standard in sodni nadzor): NVO mora ob prijavi predložiti: i) Konkretno obrazložitev vplivov posega na okolje; ii) Dokazila o dejanskem delovanju na zadevnem področju; iii) Utemeljitev povezave med posegom in varstvenim interesom. Organ lahko ne prizna legitimacije le, če jasno ni izpolnjen noben od kriterijev. Zoper sklep je dovoljena samostojna pritožba, o kateri odloča upravno sodišče. Primerjalno pravna podlaga: Avstrija: UVP-G 2000 § 19; Nemčija: UmwRG § 4. Komentar: Ne gre za preveliko diskrecijo organa. Ta je omejena z zakonskimi kriteriji in podvržena sodnemu nadzoru. Člen 3 (Suspenzivni učinek pravnih sredstev): Pravna sredstva NVO ne zadržijo izvršitve odločbe. Sodišče lahko na obrazložen predlog odredi odložilni učinek samo, če: i) obstaja verjetna resna in težko popravljiva škoda za okolje; ii) tehtanje interesov pokaže, da javni interes za zadržanje prevlada. Primerjalno pravna podlaga: Avstrija: VwGVG § 13; Nemčija: VwGO § 80. Komentar: okoljski standard ni oslabljen, ker začasna zaščita ostaja, sodišče presoja verodostojnost trditev, sorazmernost in javni interes. Model je standard v EU. Strnjeno povedano je značilnost zgornjih predlogov: (1) Dostop do sodišča ni omejen; sodno varstvo ostaja. (2) Kriteriji so jasni, merljivi in sorazmerni. (3) Suspenzivni učinek je omejen le na tehtano izjemno okoliščino. (4) Primerjalno pravno je predlog skladen z ureditvijo v EU.