Postopki umeščanja v prostor - integralni postopek oz. uvedba najboljših praks iz držav EU
Področje: Okolje in prostor
Pristojni organi: MJU, MNVP, MOPE, MP
19. 02. 2026Pobuda oddana
19. 02. 2026Pobuda objavljena
19. 02. 2026Pobuda posredovana v odziv
Pobuda
Slovenija se pogosto sooča z dolgotrajnimi infrastrukturnimi projekti, ker so postopki razdrobljeni. Vsaka faza – prostorski akt, okoljska presoja, vrsta različnih soglasij, gradbeno dovoljenje – poteka ločeno ali zaporedno. Vsaka pritožba lahko sproži vračanje na začetek, kar projekte podaljšuje za mesece in leta. Predlagam v presojo uvedbo integriranega postopka, kjer se vse presoje obravnavajo hkrati in se izda ena upravna odločba. Tak postopek bi se začel z odločitvijo vlade o javnem interesu, organi pa bi pripravili odločbo, ki vključuje prostorsko, okoljsko in gradbeno presojo. Obstoječi zakoni, kot sta ZUreP-2 in ZVO-1, omogočajo spremembe, ki integracijo postopkov in določitev fiksnih rokov jasno urejajo. Po pravnomočni odločbi bi bila možna ena pritožba na upravno sodišče z meritorno odločitvijo in omejenim rokom, vračanja zadeve na začetek pa ne bi bilo. Tak sistem zagotavlja jasen začetek, sredino in konec postopka, hkrati pa ohranja pravice lastnikov in civilnih iniciativ. Ali drži, da države, kot so Avstrija (UVP-Gesetz, 2000), Nemčija (UVPG, 2017) in Danska (Planning Act, 2018) urejajo strateške projekte s časovno omejenimi, integriranimi postopki, Slovenija pa ne? Predlagam, da strokovnjaki presodijo o uvedbi vsega zgoraj navedenega po zgledu najboljših praks v državah EU. Kjer je volja, je pot.
Postopki umeščanja v prostor - integralni postopek oz. uvedba najboljših praks iz držav EU
Pobuda
Slovenija se pogosto sooča z dolgotrajnimi infrastrukturnimi projekti, ker so postopki razdrobljeni. Vsaka faza – prostorski akt, okoljska presoja, vrsta različnih soglasij, gradbeno dovoljenje – poteka ločeno ali zaporedno. Vsaka pritožba lahko sproži vračanje na začetek, kar projekte podaljšuje za mesece in leta. Predlagam v presojo uvedbo integriranega postopka, kjer se vse presoje obravnavajo hkrati in se izda ena upravna odločba. Tak postopek bi se začel z odločitvijo vlade o javnem interesu, organi pa bi pripravili odločbo, ki vključuje prostorsko, okoljsko in gradbeno presojo. Obstoječi zakoni, kot sta ZUreP-2 in ZVO-1, omogočajo spremembe, ki integracijo postopkov in določitev fiksnih rokov jasno urejajo. Po pravnomočni odločbi bi bila možna ena pritožba na upravno sodišče z meritorno odločitvijo in omejenim rokom, vračanja zadeve na začetek pa ne bi bilo. Tak sistem zagotavlja jasen začetek, sredino in konec postopka, hkrati pa ohranja pravice lastnikov in civilnih iniciativ. Ali drži, da države, kot so Avstrija (UVP-Gesetz, 2000), Nemčija (UVPG, 2017) in Danska (Planning Act, 2018) urejajo strateške projekte s časovno omejenimi, integriranimi postopki, Slovenija pa ne? Predlagam, da strokovnjaki presodijo o uvedbi vsega zgoraj navedenega po zgledu najboljših praks v državah EU. Kjer je volja, je pot.