Predlog za vzpostavitev enotne vstopne točke za državne e-storitve
Področje: Javna uprava
Pristojni organi: MDP
18. 01. 2026Pobuda oddana
19. 01. 2026Pobuda objavljena
19. 01. 2026Pobuda posredovana v odziv
Pobuda
Spoštovani, slovenski sistem digitalnih javnih storitev se je v zadnjih letih obsežno razvil in danes omogoča elektronsko izvedbo številnih upravnih postopkov. Kljub temu za uporabnika temeljni problem ostaja nespremenjen: dostop do teh storitev je razdrobljen, nepregleden in temelji na institucionalni strukturi države, namesto da bi sledil življenjski logiki uporabnika. Sedanje stanje zahteva, da uporabnik sam ugotavlja, na katerem portalu, s katero prijavo in po kakšnem postopku lahko uredi posamezno zadevo, pogosto ob ponavljajočem se vnosu podatkov, ki jih država že vodi v svojih evidencah. Predlagam, da presodite, ali bi lahko težavo močno zmanjšala enotna uporabniška vstopna točka, ki bi obstoječe rešitve povezala v jasno in razumljivo celoto. Predlagam, da presodite o vzpostavitvi enotnega državnega digitalnega vstopnega zaslona oziroma "dashboard-a", dostopnega z eno samo digitalno osebno identiteto. Ta bi predstavljal uporabniški sloj nad obstoječimi informacijskimi sistemi in ne bi posegal v njihovo vsebino, pristojnosti ali notranjo organizacijo. Po prijavi bi uporabnik dostopal do preglednega začetnega zaslona, razdeljenega po vsebinskih področjih življenja (npr. promet, zdravje, prostor, sodstvo, finance, itd.), ki bi bila kot celota naenkrat vidna na začetnem ekranu. Znotraj posameznega področja bi bile dostopne vse obstoječe storitve brez ponovne identifikacije ali iskanja ločenih portalov, sistem pa bi pri izvedbi postopkov uporabil podatke iz uradnih evidenc v skladu z veljavno zakonodajo. Predlagana rešitev ne zahteva ukinjanja ali prenove obstoječih sistemov, ne zmanjšuje varnosti in ne spreminja zakonskih pristojnosti posameznih organov. Gre izključno za vprašanje poenostavitve dostopa in poenostavitve uporbe. Z nadaljnjim dodajanjem novih e-storitev na obstoječi konceptualni osnovi se bo kompleksnost povečevala, brez sprememb, kot je predlagana, pa tudi nezadovoljstvo uporabnikov in naraščajoča potreba po »usposabljanju« ter digitalnem opismenjevanju velikega dela prebivalstva – absurdno, lahko tudi tistega, ki sicer nima nikakršnih težav z uporabo elektronskega bančništva. Vprašanje zato ni, ali je enotna vstopna točka tehnično ali pravno mogoča, temveč ali želi država digitalne storitve organizirati na način, ki je za večino prebivalstva preprost za uporabo.
Predlog za vzpostavitev enotne vstopne točke za državne e-storitve
Pobuda
Spoštovani, slovenski sistem digitalnih javnih storitev se je v zadnjih letih obsežno razvil in danes omogoča elektronsko izvedbo številnih upravnih postopkov. Kljub temu za uporabnika temeljni problem ostaja nespremenjen: dostop do teh storitev je razdrobljen, nepregleden in temelji na institucionalni strukturi države, namesto da bi sledil življenjski logiki uporabnika. Sedanje stanje zahteva, da uporabnik sam ugotavlja, na katerem portalu, s katero prijavo in po kakšnem postopku lahko uredi posamezno zadevo, pogosto ob ponavljajočem se vnosu podatkov, ki jih država že vodi v svojih evidencah. Predlagam, da presodite, ali bi lahko težavo močno zmanjšala enotna uporabniška vstopna točka, ki bi obstoječe rešitve povezala v jasno in razumljivo celoto. Predlagam, da presodite o vzpostavitvi enotnega državnega digitalnega vstopnega zaslona oziroma "dashboard-a", dostopnega z eno samo digitalno osebno identiteto. Ta bi predstavljal uporabniški sloj nad obstoječimi informacijskimi sistemi in ne bi posegal v njihovo vsebino, pristojnosti ali notranjo organizacijo. Po prijavi bi uporabnik dostopal do preglednega začetnega zaslona, razdeljenega po vsebinskih področjih življenja (npr. promet, zdravje, prostor, sodstvo, finance, itd.), ki bi bila kot celota naenkrat vidna na začetnem ekranu. Znotraj posameznega področja bi bile dostopne vse obstoječe storitve brez ponovne identifikacije ali iskanja ločenih portalov, sistem pa bi pri izvedbi postopkov uporabil podatke iz uradnih evidenc v skladu z veljavno zakonodajo. Predlagana rešitev ne zahteva ukinjanja ali prenove obstoječih sistemov, ne zmanjšuje varnosti in ne spreminja zakonskih pristojnosti posameznih organov. Gre izključno za vprašanje poenostavitve dostopa in poenostavitve uporbe. Z nadaljnjim dodajanjem novih e-storitev na obstoječi konceptualni osnovi se bo kompleksnost povečevala, brez sprememb, kot je predlagana, pa tudi nezadovoljstvo uporabnikov in naraščajoča potreba po »usposabljanju« ter digitalnem opismenjevanju velikega dela prebivalstva – absurdno, lahko tudi tistega, ki sicer nima nikakršnih težav z uporabo elektronskega bančništva. Vprašanje zato ni, ali je enotna vstopna točka tehnično ali pravno mogoča, temveč ali želi država digitalne storitve organizirati na način, ki je za večino prebivalstva preprost za uporabo.