Štirje predlogi racionalizacije postopkov javnih naročil
Področje: Javna uprava
Pristojni organi: MDP, MJU
12. 01. 2026Pobuda oddana
12. 01. 2026Pobuda objavljena
12. 01. 2026Pobuda posredovana v odziv
Pobuda
Prvi predlog je uvedba enotnega standardiziranega obrazca za javna naročila. Kot osnovo bi bilo smiselno uporabiti ESPD/UEA evropski standard, saj je že zakonsko uveljavljen v EU, združljiv z evropskimi portali in predvsem omogoča minimalno administrativno obremenitev vseh deležnikov v sistemu javnih naročil. Trenutno Slovenija uporablja več različnih obrazcev, ki niso med seboj standardizirani iz česar izhaja zapletenost, dolgotrajnost in delovna intenzivnost obdelave razpisne dokumentacije. Estonija uporablja centralni e nabavni register, kjer se razpisi objavljajo in v sistemu avtomatsko generirajo standardizirane obrazce, vključno z integracijo ESPD (European Single Procurement Document), ki omogoča enotno izjavo ponudnika o izpolnjevanju pogojev brez ponavljanja dokazil. ( https://riigihanked.riik.ee/rhr-web/#/ )Nizozemska uporablja Uniform Europees Aanbestedingsdocument (UEA) kot standardni evropski obrazec za vse javne naročnike, integriran v portal TenderNed, kjer se podatki enkrat vnesejo in avtomatsko uporabijo za vse razpise. Estonija in Nizozemska sta enotni obrazec uvedli v manj kot letu dni, torej to ni preveč kompleksno opravilo (poenostavitve kot npr. osnovni obrazec zajame minimalna in najpogostejša polja, posebnosti se dodajo po modulih itd.).
Drugi predlog je enotni digitalni sistem za oddajo in upravljanje razpisov, kot ga imata Estonija in Nizozemska. Sistem omogoča elektronsko oddajo, takojšnje preverjanje skladnosti in digitalno sledenje postopkom do podpisa pogodbe. Sistem je lahko zgrajen na osnovi obstoječih evropskih platform, uveljavitev je lahko fazna, začne se lahko s pilotnim projektom itd. Stroški so investicija, ki se povrne s krajšimi postopki, večjo konkurenco in nižjimi cenami naročil. Digitalizacija tudi preprečuje napake in izgubo dokumentacije.
Tretji predlog je neodvisni arbitražni panel za pritožbe. Dolgi postopki so pogosto posledica pritožb. Centraliziran neodvisen panel, ki odloča hitro, v 5–7 dneh. Takšen sistem že deluje na Nizozemskem, Danskem in Estoniji. Uvedba je trajala od 1 do 2 leti, odvisno od digitalne infrastrukture, in je pokazala izjemno učinkovitost: število formalnih pritožb se je zmanjšalo, odločitve so hitre in pregledne, pravna zaščita ostaja povsem nespremenjena. Sodelujoči strokovnjaki v arbitražnem panelu lahko prihajajo iz centralnih organov ali zunanjih teles, panel je neodvisen od sodelujočih prijaviteljev, sledenje postopkom je digitalno in transparentno, kar dejansko poveča nadzor, ne omejuje pravic do pritožbe, a zmanjšuje motivacijo in možnost za zavlačevanje.
Četrti predlog je uporaba umetne inteligence (AI) za avtomatsko preverjanje formalne skladnosti in popolnosti prijav takoj po vnosu v sistem. AI zazna npr. manjkajoče elemente, neskladja in formalne napake takoj ter sproži postopek poprave prijave. AI je samo orodje za preliminarni pregled; končna odločitev vedno ostaja pri človeku. Podobne funkcionalnosti že testirajo v Estoniji, Danska pa uvaja AI za analizo tveganj in opozarjanje na neskladnosti.
Štirje predlogi racionalizacije postopkov javnih naročil
Pobuda
Prvi predlog je uvedba enotnega standardiziranega obrazca za javna naročila. Kot osnovo bi bilo smiselno uporabiti ESPD/UEA evropski standard, saj je že zakonsko uveljavljen v EU, združljiv z evropskimi portali in predvsem omogoča minimalno administrativno obremenitev vseh deležnikov v sistemu javnih naročil. Trenutno Slovenija uporablja več različnih obrazcev, ki niso med seboj standardizirani iz česar izhaja zapletenost, dolgotrajnost in delovna intenzivnost obdelave razpisne dokumentacije. Estonija uporablja centralni e nabavni register, kjer se razpisi objavljajo in v sistemu avtomatsko generirajo standardizirane obrazce, vključno z integracijo ESPD (European Single Procurement Document), ki omogoča enotno izjavo ponudnika o izpolnjevanju pogojev brez ponavljanja dokazil. ( https://riigihanked.riik.ee/rhr-web/#/ )Nizozemska uporablja Uniform Europees Aanbestedingsdocument (UEA) kot standardni evropski obrazec za vse javne naročnike, integriran v portal TenderNed, kjer se podatki enkrat vnesejo in avtomatsko uporabijo za vse razpise. Estonija in Nizozemska sta enotni obrazec uvedli v manj kot letu dni, torej to ni preveč kompleksno opravilo (poenostavitve kot npr. osnovni obrazec zajame minimalna in najpogostejša polja, posebnosti se dodajo po modulih itd.).
Drugi predlog je enotni digitalni sistem za oddajo in upravljanje razpisov, kot ga imata Estonija in Nizozemska. Sistem omogoča elektronsko oddajo, takojšnje preverjanje skladnosti in digitalno sledenje postopkom do podpisa pogodbe. Sistem je lahko zgrajen na osnovi obstoječih evropskih platform, uveljavitev je lahko fazna, začne se lahko s pilotnim projektom itd. Stroški so investicija, ki se povrne s krajšimi postopki, večjo konkurenco in nižjimi cenami naročil. Digitalizacija tudi preprečuje napake in izgubo dokumentacije.
Tretji predlog je neodvisni arbitražni panel za pritožbe. Dolgi postopki so pogosto posledica pritožb. Centraliziran neodvisen panel, ki odloča hitro, v 5–7 dneh. Takšen sistem že deluje na Nizozemskem, Danskem in Estoniji. Uvedba je trajala od 1 do 2 leti, odvisno od digitalne infrastrukture, in je pokazala izjemno učinkovitost: število formalnih pritožb se je zmanjšalo, odločitve so hitre in pregledne, pravna zaščita ostaja povsem nespremenjena. Sodelujoči strokovnjaki v arbitražnem panelu lahko prihajajo iz centralnih organov ali zunanjih teles, panel je neodvisen od sodelujočih prijaviteljev, sledenje postopkom je digitalno in transparentno, kar dejansko poveča nadzor, ne omejuje pravic do pritožbe, a zmanjšuje motivacijo in možnost za zavlačevanje.
Četrti predlog je uporaba umetne inteligence (AI) za avtomatsko preverjanje formalne skladnosti in popolnosti prijav takoj po vnosu v sistem. AI zazna npr. manjkajoče elemente, neskladja in formalne napake takoj ter sproži postopek poprave prijave. AI je samo orodje za preliminarni pregled; končna odločitev vedno ostaja pri človeku. Podobne funkcionalnosti že testirajo v Estoniji, Danska pa uvaja AI za analizo tveganj in opozarjanje na neskladnosti.