Odgovor Ministrstva za naravne vire in prostor:
Stranski udeleženci postopka imajo pravico do pritožbe in drugih pravnih sredstev, kadar odločitev upravnega organa posega v njihov izkazani pravni interes. Položaj stranskega udeleženca v postopku izdaje integralnega gradbenega dovoljenja ima tudi zainteresirana javnost, ki ima interes pri okoljskem odločanju. Pomen pravice do pravnega sredstva je v zagotavljanju pravice posameznika do učinkovitega, poštenega in zakonitega varstva njegovih pravic ter pravnih koristi. Gre za ustavno zagotovljeno kategorijo, in sicer je v 25. členu Ustave RS določeno, da ima vsakdo pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Pravna sredstva omogočajo preverjanje pravilnosti in zakonitosti odločitev organov ter odpravo morebitnih napak ali zlorab ter bistveno prispevajo k zagotavljanju pravne varnosti in zaupanja v pravni red. S tem se ščiti načelo zakonitosti, enakosti pred zakonom in varuje pravice vseh udeleženih strank, vključno z javnim interesom. Omejevanje pravice do pravnega sredstva z uvedbo varščin ali odškodninske odgovornosti predstavlja pravno nedopustne rešitve in kršitev ustavno zavarovanih kategorij. Tako Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) kot Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) vsebujeta določbe, katerih namen je preprečevanje zavlačevanja postopkov in zlorab procesnih pravic. Če organ ugotovi, da stranka izkorišča procesna pravila zgolj z namenom zavlačevanja postopka, gre za nepošteno uporabo pravice, kar je v nasprotju z načelom poštene uporabe pravic iz 11. člena ZUP. V takih primerih lahko organ procesno dejanje, ki pomeni zlorabo pravice, ne upošteva. Nadalje prepoved navajanja novih dejstev in dokazov, če so jih stranke imele možnost navajati v postopku pred izdajo akta, in druge procesna pravila. Kdo in pod kakšnimi pogoji so lahko stranski udeleženci v postopku izdaje gradbenega dovoljenja je v Gradbenem zakonu (GZ-1) določeno v drugem odstavku 48. člena oziroma v 67. členu v postopku izdaje integralnega gradbenega dovoljenja. Stranska udeleženca sta lahko poleg lastnika nepremičnine, ki je predmet izdaje gradbenega dovoljenja, lastnik zemljišča, ki meji na nepremičnine, na katerih bo nameravana gradnja, razen če upravni organ ugotovi, da gradnja nanj ne vpliva, ter druga oseba, če izkaže, da bi nameravana gradnja zaradi svojega vpliva med gradnjo in po njej lahko vplivala na njene pravice in pravne koristi. V postopku izdaje integralnega gradbenega dovoljenja sta stranska udeleženca lahko tudi nevladna organizacija v javnem interesu, ki delujejo na področju varstva okolja in ohranjanja narave ter civilna iniciativa iz druge alineje 47. točke prvega odstavka 3. člena GZ-1. Pravno varstvo zainteresirane javnosti je določeno v 71. členu GZ-1. O tožbi mora upravno sodišče odločiti prednostno. Zainteresirana javnost sme integralno gradbeno dovoljenje izpodbijati le iz v šestem odstavku 71. člena taksativno naštetih razlogov. V sedmem odstavku je navedeno kdaj sodišče zavrže tožbo, med drugim, če ugotovi, da s tožbo izpodbijano integralno gradbeno dovoljenje očitno nima nobenih posledic za javno korist varstva okolja in narave, ali pa so te posledice zanemarljive, razen če gre za rešitev pomembnega pravnega vprašanja. V osmem in devetem odstavku so navedeni primeri kdaj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.
Ocenjujemo, da obstoječa zakonodajna ureditev vsebuje zadostne varovalke, ki preprečujejo neupravičeno zavlačevanje postopkov s strani strank. Predpisi jasno določajo pravice in obveznosti udeležencev ter omogočajo organu, da v okviru procesnega vodstva v primeru neaktivnosti ali zlorabe procesnih pravic ustrezno ukrepa. Med drugim so predvideni roki za posamezna procesna dejanja, možnost izreka sankcij ob neizpolnjevanju obveznosti ter instrumenti, ki zagotavljajo učinkovito vodenje postopka. Na podlagi navedenega menimo, da je pravni okvir dovolj celovit, da zagotavlja ravnotežje med varstvom pravic strank in učinkovitostjo postopka, zato dodatne spremembe v tem delu niso potrebne.
Omejitev pravic deležnikom, ki ovirajo investicijske projekte
Pobuda
V Sobotni prilogi časopisa Delo 27. decembra 2025 je g. Miklavčič, direktor inženiring podjetja GH Holding povedal, da so za projekt Habjanov bajer v Rožni dolini "prvo gradbeno dovoljenje dobili leta 2018..." "Nato pa smo se sedem let borili in pravdali s civilnimi iniciativami in nekaterimi sosedi. Šlo je izključno za nagajanje." Predlagam, da pristojni organi (Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za okolje in naravne vire ter Ministrstvo za gospodarske dejavnosti) skupaj analizirajo konkreten primer, ki ga navaja g. Miklavčič ter na tej osnovi predlagajo spremembe regulative, ki bo sistemsko omejilo pravice deležnikom, ki ovirajo investicijske projekte. Spremenilo npr. tako, da bo nagajanje onemogočeno, ali pa ustrezno omejeno ( varščina ob sprožitvi pritožbenega postopka, omejitev kdo ga sploh lahko sproži in pod kakšnimi pogoji), uvedena odškodninska odgovornost sprožiteljev postopka, oz. celovit splet ustreznih regulatornih sprememb. Predlagam, da pristojna ministrstva po načelu "kjer je volja, je pot", najdejo ustrezne pravne rešitve.