Predlagam, da Statistični urad Republike Slovenije (SURS) začne sistematično meriti dejansko revščino, ki bi torej upoštevala ne samo tekoče dohodke temveč tudi neto premoženje. Trenutna metodologija, po kateri je upoštevajoč samo tekoče dohodke, revnih približno 270.000 ljudi, ne odraža dejanske revščine. Npr. verjetno obstajajo upokojenci z zelo nizko pokojnino, ki hkrati posedujejo nepremičnine vredne 250.000–500.000 €, ali osebe z desetinami tisočev evrov v bankah in vzajemnih skladih, vendar so statistično gledano revni. Obenem mladi brez podedovanega premoženja, ki prejemajo dohodek tik nad pragom tveganja revščine, ostajajo potisnjeni ob stran; dejansko revni najemniki brez premoženja in prihrankov. Okoli 80% Slovencev ima v lasti vsaj eno nepremičnino, Slovenci imajo na hrvaškem okoli 110.000 nepremičnin. Če temu dodamo še neverjetno visoko povečanje tržne vrednosti nepremičnin, je merjenje samo dohodkovne revščine brez upoštevanja premoženja izjemno enostransko. Za celovito merjenje je treba merjenju dohodkovne revščine dodati: nepremičnine v Sloveniji in tujini (GURS/DURS), finančne naložbe v bankah in vzajemnih skladih, registrirana vozila, pri katerih se vrednost oceni na podlagi tipa in starosti, ter dolgovi pri bankah oz. finančne obveznosti posameznikov. Skupaj s tekočimi dohodki (plače, pokojnine, transferji, socialna pomoč) je mogoče izračunati neto premoženje vseh posameznikov in ugotoviti, koliko ljudi v državi je dejansko revnih, v katerih regijah jih jer največ, itd. Vsi potrebni podatki obstajajo. Za avtomobile se uporabi javne registre in ocenjevalne tabele po tipu in starosti, za finančne naložbe pa anonimne in agregirane podatke, podobno kot to Banka Slovenije uporablja pri objavah statistike finančnega premoženja gospodinjstev. Za zaščito individualnih podatkov se uporabi pristop, kot ga SURS že uporablja pri metodologiji SILC, kjer se osebni podatki anonimizirajo in uporabljajo le za agregirane analize, s čimer je zagotovljena popolna varnost podatkov individualnih oseb. Uporaba individualnih podatkov o bančnih vlogah in posojilih ter vlaganju v vzajemne sklade se prav tako na ustaljen način uredi z obdelavo anonimiziranih podatkov in njihovim agregiranje brez neposrednega razkritja identitete posameznika. Predlagani koraki so jasni: razviti metodologijo za merjenje revščine, avtomatizirati povezavo z administrativnimi viri, izvesti celovito obdelavo podatkov za vso populacijo, letno objavljati rezultate ter jih vključiti v oblikovanje socialnih politik. Predlagam, da se predhodno resno razmisli o tem, kako na ta način ugotoviti kdo so dejansko revni, preprečil paradoks “revnih z visoko vrednimi nepremičninami” in začeti reševati problem revnih, ki imajo redno zaposlitev. Torej zagotoviti medgeneracijsko uravnoteženo socialno pomoč. Predlagam, da SURS pri vsaki objavi podatkov o dohodkovni revščini v uvodu najprej in posebej napiše, da v podatkih ni upoštevano premoženje slovenskih gospodinjstev v obliki avtomobilov, nepremičnin ter finančnih naložb kot so na primer bančne vloge. Pri tem naj se vrednost nepremičnin in bančnih vlog sektorja gospodinjstev tudi izrecno navede skupaj s podatkom, koliko gospodinjstev v Sloveniji ima v lasti vsaj eno nepremičnino. Gre za znane podatke, ki se redno izračunavajo. Šele po tem naj se informacija nadaljuje s podatki o dohodkovni revščini.
Merjenje dejanske revščine v državi
Pobuda
Predlagam, da Statistični urad Republike Slovenije (SURS) začne sistematično meriti dejansko revščino, ki bi torej upoštevala ne samo tekoče dohodke temveč tudi neto premoženje. Trenutna metodologija, po kateri je upoštevajoč samo tekoče dohodke, revnih približno 270.000 ljudi, ne odraža dejanske revščine. Npr. verjetno obstajajo upokojenci z zelo nizko pokojnino, ki hkrati posedujejo nepremičnine vredne 250.000–500.000 €, ali osebe z desetinami tisočev evrov v bankah in vzajemnih skladih, vendar so statistično gledano revni. Obenem mladi brez podedovanega premoženja, ki prejemajo dohodek tik nad pragom tveganja revščine, ostajajo potisnjeni ob stran; dejansko revni najemniki brez premoženja in prihrankov. Okoli 80% Slovencev ima v lasti vsaj eno nepremičnino, Slovenci imajo na hrvaškem okoli 110.000 nepremičnin. Če temu dodamo še neverjetno visoko povečanje tržne vrednosti nepremičnin, je merjenje samo dohodkovne revščine brez upoštevanja premoženja izjemno enostransko. Za celovito merjenje je treba merjenju dohodkovne revščine dodati: nepremičnine v Sloveniji in tujini (GURS/DURS), finančne naložbe v bankah in vzajemnih skladih, registrirana vozila, pri katerih se vrednost oceni na podlagi tipa in starosti, ter dolgovi pri bankah oz. finančne obveznosti posameznikov. Skupaj s tekočimi dohodki (plače, pokojnine, transferji, socialna pomoč) je mogoče izračunati neto premoženje vseh posameznikov in ugotoviti, koliko ljudi v državi je dejansko revnih, v katerih regijah jih jer največ, itd. Vsi potrebni podatki obstajajo. Za avtomobile se uporabi javne registre in ocenjevalne tabele po tipu in starosti, za finančne naložbe pa anonimne in agregirane podatke, podobno kot to Banka Slovenije uporablja pri objavah statistike finančnega premoženja gospodinjstev. Za zaščito individualnih podatkov se uporabi pristop, kot ga SURS že uporablja pri metodologiji SILC, kjer se osebni podatki anonimizirajo in uporabljajo le za agregirane analize, s čimer je zagotovljena popolna varnost podatkov individualnih oseb. Uporaba individualnih podatkov o bančnih vlogah in posojilih ter vlaganju v vzajemne sklade se prav tako na ustaljen način uredi z obdelavo anonimiziranih podatkov in njihovim agregiranje brez neposrednega razkritja identitete posameznika. Predlagani koraki so jasni: razviti metodologijo za merjenje revščine, avtomatizirati povezavo z administrativnimi viri, izvesti celovito obdelavo podatkov za vso populacijo, letno objavljati rezultate ter jih vključiti v oblikovanje socialnih politik. Predlagam, da se predhodno resno razmisli o tem, kako na ta način ugotoviti kdo so dejansko revni, preprečil paradoks “revnih z visoko vrednimi nepremičninami” in začeti reševati problem revnih, ki imajo redno zaposlitev. Torej zagotoviti medgeneracijsko uravnoteženo socialno pomoč. Predlagam, da SURS pri vsaki objavi podatkov o dohodkovni revščini v uvodu najprej in posebej napiše, da v podatkih ni upoštevano premoženje slovenskih gospodinjstev v obliki avtomobilov, nepremičnin ter finančnih naložb kot so na primer bančne vloge. Pri tem naj se vrednost nepremičnin in bančnih vlog sektorja gospodinjstev tudi izrecno navede skupaj s podatkom, koliko gospodinjstev v Sloveniji ima v lasti vsaj eno nepremičnino. Gre za znane podatke, ki se redno izračunavajo. Šele po tem naj se informacija nadaljuje s podatki o dohodkovni revščini.