Odgovor Ministrstva za kulturo na pobudo preko portala STOPbirokraciji glede uporabe članske izkaznice v splošnih knjižnicah
Pobuda izpostavlja pomembno vprašanje dostopnosti knjižničnih storitev, zlasti za otroke, ter izraža skrb, da lahko obvezna uporaba članske izkaznice ali mobilne aplikacije omejuje neposreden dostop do knjižničnega gradiva.
Uvodoma pojasnjujemo, da Ministrstvo za kulturo v celoti podpira prizadevanja za večjo dostopnost in prijaznost splošnih knjižnic do vseh uporabnikov. Ob tem pa je treba zagotoviti tudi varnost, sledljivost izposoje knjižničnega gradiva ter enotno in usklajeno delovanje knjižničnega sistema.
Splošne knjižnice v Sloveniji so javni zavodi, ustanovljeni s strani občin, in delujejo v skladu z Zakonom o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 – ZUJIK in 92/15). Vsakdo lahko obišče katerokoli splošno knjižnico in v njenih prostorih uporablja gradivo ter storitve brez članske izkaznice, skladno s knjižničnim redom posamezne knjižnice. Za izposojo gradiva na dom pa je potreben vpis v knjižnico, s čimer uporabnik pridobi člansko izkaznico in dostop do vseh osnovnih storitev.
Vsaka izmed 58-ih splošnih knjižnic v Sloveniji ima oblikovano lastno politiko odnosov z uporabniki, ki pa temelji na spoštovanju, zaupanju, varovanju zasebnosti, zagotavljanju varnosti ter spodbujanju samostojnosti in odgovornosti. Strokovno usposobljeno osebje pri tem deluje kot zgled profesionalnosti in skrbi za uresničevanje poslanstva splošne knjižnice.
Uporabo članske izkaznice ureja 5. člen Uredbe o osnovnih storitvah knjižnic (Uradni list RS, št. 29/03 in 162/22), ki določa, da se članstvo izkazuje s člansko izkaznico. Ta omogoča uporabo vseh osnovnih storitev knjižnice in služi tudi za identifikacijo uporabnika. Podrobnejša pravila določi posamezna knjižnica v Pravilniku o splošnih pogojih poslovanja, ki je javno dostopen na spletni strani knjižnice.
Članska izkaznica oziroma njena digitalna različica omogoča:
V praksi knjižnice že danes omogočajo določeno mero fleksibilnosti – predložitev izkaznice ni vedno obvezna (npr. ob vračilu gradiva), čeprav je priporočena.
Poudarjamo tudi izobraževalno in razvojno vlogo članske izkaznice. V okviru osnovnih storitev splošne knjižnice, opredeljenih v 3. členu Uredbe, je opredeljeno tudi informacijsko opismenjevanje. Knjižnice tako ustvarjajo pogoje za razvoj informacijskih kompetenc vseh njenih uporabnikov, torej tudi otrok in mladostnikov, vključno z:
Digitalna izkaznica je lahko pomemben dejavnik pri razvoju digitalnih in informacijskih veščin otrok ter njihove samostojnosti pri dostopu do znanja.
Menimo, da obstoječi sistem izkaznic ustrezno uravnava interese knjižnic in uporabnikov, saj zagotavlja varno, sledljivo in odgovorno uporabo knjižničnih storitev. Čeprav je možnost zlorabe izkaznic majhna, morajo javne ustanove zagotavljati pravno varnost in odgovornost pri upravljanju z javnimi sredstvi in gradivom.
Ministrstvo za kulturo se zaveda pomena dostopnega in vključujočega knjižničnega okolja, zlasti za otroke in ranljive skupine. Pobudo bomo zato posredovali v razmislek Združenju splošnih knjižnic (več na: https://www.knjiznice.si/zdruzenje-splosnih-knjiznic/), ki lahko v okviru svojih pristojnosti preuči možnosti za morebitne sistemske prilagoditve, ki bi ob ohranjanju varnosti omogočile večjo fleksibilnost pri identifikaciji uporabnikov.
Na koncu še pojasnjujemo, da poslovanje splošnih in šolskih knjižnic ni primerljivo. Za več informacij o delovanju šolskih knjižnic se lahko obrnete na pristojno ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
Odprava obveznosti kazanja članske izkaznice pri izposoji v knjižnici ali obvezne uporabe mobilne aplikacije
Pobuda
Če je nekdo član knjižnice in pove svoje ime (ali katerikoli drugi podatek), ki ga imajo v evidenci, bi moral biti sposoben izposoditi si knjigo, ne da bi obvezno imel s seboj izkaznico ali si inštaliral aplikacijo na telefon. Malce noro je, da otrokom razlagamo, da rabijo telefon, zato da si lahko izposodijo knjigo v knjižnici, hkrati se pa kot starši trudimo, da bi čim manj viseli na napravah, ki odžirajo čas branju. Potreba po kazanju izkaznice pa pomeni, da mora otrok skrbno načrtovati, kdaj bo šel v knjižnico. Vsakokrat ko nima izkaznice s sabo in gre mimo knjižnice, pa bi si rad izposodil knjigo, je izgubljena priložnost za branje. Problem, da bi si kdo izposojal knjige na račun nekoga drugega, je neznaten, in je rešljiv samo in izključno s preverjanjem istovetnosti z identifikacijskim dokumentom, kar članska izkaznica ni. Predlagam, da se ta praksa odpravi vsaj za otroke, ki naj knjižnico doživljajo kot dostopen kraj, kjer zlahka pridejo do gradiva in ne ko policijsko postajo. Za primerjavo šolske knjižnice v številnih šolah v tujini, imajo vzpostavljen sistem, kjer si otroci sami izposojajo in sami vračajo knjige. Brez prisotnosti knjižničarke. In če tudi kakšna knjiga izgine, stane to bistveno manj kot bi stala celoletna prisotnost knjižničarke.