Odgovor Ministrstva za pravosodje:
»Družinski zakonik (DZ) v 262. členu določa, da sodišče osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika. V odločbi o postavitvi pod skrbništvo sodišče določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic.
Da bi sodišče v skladu s prej navedenim členom DZ lahko odločilo o obsegu skrbnikovih obveznosti in pravic, mora ugotoviti pravno relevantna dejstva o vplivu motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju na zmožnost razsojanja. Zato mora sodišče osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, zaslišati, razen če potem, ko osebo poskusi zaslišati, ugotovi, da bi zaslišanje škodilo njenemu zdravju ali glede na njeno zdravstveno stanje zaslišanje ni mogoče (prvi odstavek 61. člena Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1). Osebo, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more udeležiti naroka, se zasliši tam, kjer biva (drugi odstavek 61. člena ZNP-1). Skozi navedeno določbo se udejanja pravica vsake osebe, tudi osebe, ki je dopolnila 18 let in je bila pred tem opredeljena kot otrok s posebnimi potrebami, do izjave. Sodišče mora dati osebi, o kateri vodi postopek, možnost, da se izjavi o predlogu za uvedbo postopka, o navedbah drugih udeležencev in zbranem procesnem gradivu. Predlagatelj bo predložil oziroma bo sodišče lahko tudi po uradni dolžnosti (primerjaj 7. člen ZNP-1) v fazi zbiranja procesnega gradiva pridobilo vso obstoječo zdravstveno in drugo dokumentacijo, pomembno za opredelitev zmožnosti osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo. Osebi, ki naj se postavi pod skrbništvo, pa sodišče mora, v okviru njene pravice do izjave, dopustiti, da se o vsem zbranem procesnem gradivu (izvidih, mnenjih in drugi relevantni dokumentaciji) izjavi.
Ob tem, da ima sodišče v postopkih postavitve pod skrbništvo pravico ugotavljati dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in pridobivati ter izvajati dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali, pa je treba upoštevati, da sodišče samo nima ustreznega strokovnega znanja (primerjaj 243. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), da bi lahko samo na podlagi zdravstvene dokumentacije ugotovilo obseg vpliva motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju na zmožnost razsojanja osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo. Presojo navedenega vpliva bo zato moral v konkretnem sodnem postopku opraviti izvedenec ustrezne stroke. Ta bo pregledal vso zbrano zdravstveno dokumentacijo, opravil pregled osebe in nato s svojim strokovnim znanjem odgovoril na vprašanja, ki mu jih bo zastavilo sodišče, oziroma v konkretnem primeru povsem določno opredelil obseg, v katerem je oseba, ki naj se postavi pod skrbništvo, sposobna sama poskrbeti zase in za svoje pravice, v kolikšnem obsegu pa tega ni sposobna. Sodišče namreč v svoji odločbi povsem konkretno določi obseg skrbnikovih pravic in obveznosti v povsem konkretnem primeru in to upoštevaje aktualno dejansko stanje.
Po prvem odstavku 62. člena ZNP-1 sodišče v postopku (praviloma) odredi, da osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, pregleda izvedenec medicinske stroke. Vendar pa ZNP-1 v tretjem odstavku 62. člena ZNP-1 dopušča, da sodišče takšen pregled po izvedencu tudi opusti, če je oseba, ki bi jo bilo treba pregledati, v psihiatrični bolnišnici po odločbi sodišča in če iz poročila te bolnišnice o zdravljenju izhaja potreba, da se jo postavi pod skrbništvo. Skladno s tretjim odstavkom 62. člena ZNP-1 lahko sodišče tudi opusti pregled z izvedencem medicinske stroke, če sodišče že razpolaga z ustreznim mnenjem izvedenca medicinske stroke, ki pa ne sme biti starejše kot šest mesecev.
Glede stroškov postopka pa pojasnjujemo, da po veljavni ureditvi obstoji tudi na možnost brezplačne pravne pomoči, ki jo opredeljuje Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Ta tudi določa (glej peti odstavek 26. člena ZBPP) možnost oprostitev plačila stroškov sodnega ali izvensodnega postopka ter tudi oprostitev plačila stroškov za izvedence, stroškov zunanjega poslovanja sodišča (v zvezi z zaslišanjem osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo, tam kjer biva v primerih, ko se ta iz opisanih razlogov naroka ne more udeležiti), pologov varščine za stroške oziroma stroškov izvedbe postopka (predujmi) itd, ob predpostavki, da je oseba glede na dohodkovne in premoženjske kriterije do brezplačne pravne pomoči upravičena.
Na podlagi navedenega štejemo pobudo za neutemeljeno.«
Podvajanje mnenj Psihiater - Izvedenec psihiater
Pobuda
Spoštovani, predlagam spremembo zakonodaje in sicer 62. člena Zakona o nepravdnem postopku, tako da se 62. člen dopolni: "Mnenje izvedenca psihiatrične stroke ni potrebno, če se izvrši prenos skrbništva za osebo, ki biva v psihiatričnem zavodu in je že psihiatrično spremljana".
Vlogo utemeljujem s sledečim primerom. V psihiatričnem zavodu imam brata, ki je umsko prizadet od otroštva. V socialno varstvenem zavodu biva že 14 let, kjer je tudi pod nadzorom psihiatra iz zavoda. Skrbnica za brata je mama. Mama zaradi starosti in bolezni ne zmore biti več skrbnica za svojega sina, zato je prosila, če lahko jaz (hčerka) prevzamem skrbništvo zanj. Podala sem vlogo na Okrajno sodišče za prenos skrbništva, kjer so takoj povedali, da bodo v postopek zaradi zakona vključili še izvedenca psihiatrične stroke. Menim, da gre za nepotrebno zavlačevanje postopka, golo prepisovanje podatkov iz zdravstvenega kartona varovanca zavoda v mnenje izvedenca psihiatrične stroke in podvajanje iste dokumentacije. Bratu je bila že ob polnoletnosti odvzeta opravilna sposobnost s strani sodišča in izdana ustrezna odločba o odvzemu opravilnih sposobnosti in postavitvi skrbnika.
Izvedenec psihiatrične stroke, bo ponovno ugotavljal to kar je že ugotovljeno, da je brat umsko zaostal in da ne more skrbeti zase in da ima izdano odločbo o odvzemu opravilne sposobnosti, in da je psihiatrično voden v zavodu. Cena ponovnega izvedeniškega mnenja bo cca. 800 €. V primeru, da bi se psihiatrično stanje ugotavljalo prvič, pa je razumljivo, da v postopku sodeluje izvedenec psihiatrične stroke. Lep pozdrav.