Združitev osebnih dokumentov

Odgovor Ministrstva za notranje zadeve:

Pojasnjujemo, da je Ministrstvo za notranje zadeve skupaj s pristojnimi organi za izdajo drugih kartic v preteklosti že proučilo možnosti združevanja različnih dokumentov v univerzalnejši dokument. Rezultat združevanja več dokumentov je nova osebna izkaznica, ki se jo lahko uporablja tudi kot kartico zdravstvenega zavarovanja in kot nosilec elektronskega podpisa. Drugih dokumentov ni mogoče združevati iz razlogov, ki temeljijo na obvezni uporabi mednarodnih standardov in zakonodaje EU za posamezen dokument.

Trenutno izdajo osebne izkaznice ureja Zakon o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 35/11, 41/21, 199/21 in 17/25), ki osebno izkaznico opredeljuje kot javno listino, s katero državljan dokazuje svojo istovetnost in državljanstvo ter jo uporablja za prehod državne meje držav Evropske unije in Schengenskega prostora ter drugih držav, ki so za to izrazile privolitev. Iz navedenega izhaja, da je osebna izkaznica potovalni dokument, ki omogoča vstop v omejeno število držav. 

Zakon osebno izkaznico trenutno opredeljuje izključno kot dokument v fizični obliki, torej kot kartični dokument, ki se izda na predpisanem obrazcu in vsebuje zakonsko določen nabor podatkov. Izdaja osebne izkaznice temelji na Uredbi (EU) 2019/1157 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o okrepitvi varnosti osebnih izkaznic državljanov Unije in dokumentov za prebivanje, izdanih državljanom Unije in njihovim družinskim članom, ki uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja (UL L št. 188 z dne 12. 7. 2019, str. 67). Uredba med drugim v 3. členu napotuje na obvezno uporabo več mednarodnih standardov in tehničnih specifikacij na področju potovalnih dokumentov. Ob izdelavi osebnih izkaznic je treba upoštevati standarde in priporočila, na katere se sklicuje ICAO 9303 Machine Readable Travel Documents.

Poenotenje osebnih izkaznic med državami članicami zahteva tudi uporaba zapisa imena dokumenta »OSEBNA IZKAZNICA« v uradnem jeziku ali jezikih države članice izdajateljice in vsaj v enem drugem uradnem jeziku institucije unije. Osebna izkaznica državljanu zagotavlja funkcionalnosti zgolj, če je izdelana v obliki in na način, ki je točno določen.

Vozniško dovoljenje je listina, ki izkazuje pravico do vožnje vozila, zato vsebuje le podatke o imetniku in obsegu ter veljavnosti te pravice (npr. datum pridobitve vozniškega dovoljenja, datum izteka veljavnosti vozniškega dovoljenja, kategorije vozil, ki jih voznik lahko vozi, omejitve itd.). Obliko in vsebino obrazca vozniškega dovoljenja v obliki polikarbonatne kartice natančno določa direktiva, sprejeta v decembru 2006. Na vozniškem dovoljenju so lahko le tisti podatki, ki jih določa direktiva (npr. direktiva natančno določa, da mora biti naslov na sprednji strani polikarbonatne kartice »VOZNIŠKO DOVOLJENJE« in ne katerikoli drug naslov). Direktiva tudi določa, da je njen namen, da se vsem imetnikom vozniškega dovoljenja v državah članicah EU izda vozniško dovoljenje na enotnem obrazcu ter da se vozniška dovoljenja vzajemno priznavajo.

Pri združevanju več dokumentov v enega se lahko v praksi pojavljajo številne težave. Izpostavljamo praktični primer, ko bi bilo vozniško dovoljenje odvzeto zaradi izrečenih ukrepov. Vozniku se odvzame vozniško dovoljenje za čas, dokler izrečeni ukrep velja oziroma dokler imetnik ponovno ne opravi vozniškega izpita. V takem primeru bi oseba ostala tudi brez npr. osebne izkaznice. Prav tako bi lahko nastal problem pri zamenjavi slovenskega vozniškega dovoljenja za tuje vozniško dovoljenje, če oseba npr. začasno prebiva v tujini več kot šest mesecev. Tudi v takem primeru bi državljan ostal brez osebne izkaznice.

Dodatno pojasnjujemo, da je bila 11. 4. 2024 sprejeta Uredba (EU) Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 v zvezi z vzpostavitvijo evropskega okvira za digitalno identiteto za posodobitev področja e-identifikacije in storitev zaupanja na enotnem notranjem trgu (eIDAS), predvsem s ciljem vzpostavitve učinkovitejših rešitev za čezmejno priznavanje e-identitet. Uredba zagotavlja, da bo vsakomur v njegovi državi omogočena elektronska identiteta v obliki evropske denarnice za digitalno identiteto, ki je priznana povsod v Evropski uniji v javni upravi ter tudi v zasebnem sektorju, kjer je treba zagotavljati zanesljivo preverjanje istovetnosti uporabnikov.

V skladu z novo zakonodajo bodo države članice državljanom in državljankam ter podjetjem ponudile digitalne denarnice, ki bodo lahko njihove nacionalne digitalne identitete povezale z dokazili o drugih osebnih atributih (npr. vozniško dovoljenje, kvalifikacije, bančni račun). Državljani in državljanke bodo lahko dokazali svojo identiteto in iz digitalnih denarnic delili elektronske dokumente na enostaven način, in sicer prek mobilnega telefona.

Glede na navedeno ocenjujemo, da predlog, ki je bil že večkrat proučen, še vedno ni primeren za nadaljnjo obravnavo, poenostavitve pa gredo v smeri digitalizacije področja in ne uvajanja nove vrste dokumenta.