Odgovor Ministrstva za infrastrukturo:
Spoštovani,
v pobudi, ki ste jo posredovali v obravnavo Ministrstvu za infrastrukturo, predlagateljica kot prosilka za mednarodno zaščito izpostavlja težave glede registracije vozila in zamenjave vozniškega dovoljenja v Republiki Sloveniji.
Ministrstvo za infrastrukturo glede navedene pobude uvodoma poudarja, da je pred reševanjem zadev s področja registracije motornega vozila in zamenjave vozniškega dovoljenja treba rešiti vprašanje glede odobritve mednarodne zaščite. Slednje vprašanje pa sodi v pristojno reševanje Ministrstva za notranje zadeve.
Glede vsebine, ki se nanaša na področje registracije vozila in zamenjave vozniškega dovoljenja in spada v pristojnost Ministrstva za infrastrukturo, pa vam posredujemo sledeča pojasnila:
REGISTRACIJA VOZILA:
Zaradi pomanjkljivega opisa problema glede registracije vozila, konkretnega odgovora ne moremo podati, podajamo le splošno pojasnilo glede registracije vozil v Republiki Sloveniji:
V skladu s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 75/17 in 92/20-ZPrCP-E) morajo biti v Republiki Sloveniji registrirana vozila, katerih lastniki so tujci, ki imajo na podlagi potrdila o prijavi prebivanja ali dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje v njej prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, ali državljani Republike Slovenije, ki imajo v njej le začasno prebivališče. Ta vozila se morajo registrirati v Republiki Sloveniji v 30 dneh od prijave stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Za ta vozila se izda prometno dovoljenje z veljavnostjo do enega leta. Iz vprašanja pa ni jasno, kakšno prebivališče ima vaša prijateljica.
V pobudi je nejasen zapis, da je pobudnica »prisiljena poiskati lažnega lastnika v Sloveniji, ker je upravna enota ne more registrirati kot lastnico ali kot registrirano voznico«.
Predlagamo, da se vprašanje dopolni s podatki o prebivališču lastnice vozila in statusu vozila (izdano potrdilo o skladnosti) in se ga naslovi na Javno agencijo RS za varnost prometa, ki je operativni organ na področju postopkov za vozila.
ZAMENJAVA VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA:
Temeljne pogoje za izdajo vozniškega dovoljenja in zamenjavo vozniškega dovoljenja izdanega v tretji državi za vozniško dovoljenje države članice Evropske unije določa tako Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih (prenovitev) kot tudi nacionalna zakonodaja na področju voznikov.
Določbe direktive 006/126/ES, vezane na izdajo slovenskega vozniškega dovoljenja in zamenjavo vozniških dovoljenj tretjih držav za slovensko vozniško dovoljenje, so bile v pravni red Republike Slovenije prenesene z uveljavitvijo Zakona o voznikih (Uradni list RS, št. 92/22 – uradno prečiščeno besedilo in 153/22), Pravilnika o vozniških dovoljenjih (Uradni list RS, št. 200/20, 3/21 in 60/22) in Pravilnika o vozniškem izpitu (Uradni list RS, št. 162/20, 175/20 in 199/21).
Zakon o voznikih (Uradni list RS, št. 92/22 – uradno prečiščeno besedilo in 153/22; v nadaljnjem besedilu: ZVoz-1) v 66. členu določa, da sme tujec, ki ima običajno prebivališče v Republiki Sloveniji in na podlagi dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji prijavljeno prebivališče, z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki mu ga je izdal pristojni organ tuje države, in ob vzajemnosti voziti v Republiki Sloveniji tista motorna vozila, ki jih sme voziti po veljavnem vozniškem dovoljenju, izdanem v tujini, in sicer eno leto od dneva prijave prebivališča v Republiki Sloveniji.
Ne glede na navedeno, mora oseba, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, izdano v tujini, ki ni v skladu s Konvencijo o cestnem prometu (Uradni list RS – MP, št. 9-55/92), imeti med vožnjo motornega vozila po cesti pri sebi poleg veljavnega vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, tudi veljavno mednarodno vozniško dovoljenje, ki ga je izdal pristojni organ ali organizacija tuje države.
Če je oseba v Republiki Sloveniji za krajši čas (čas do treh mesecev) zaradi turističnega, poslovnega ali osebnega obiska (torej v Republiki Sloveniji ne izpolnjuje pogoja običajnega bivanja), lahko vozi v Republiki Sloveniji, če ima pri sebi veljavno tuje vozniško dovoljenje.
Oseba iz prvega in drugega odstavka 66. člena Zakona o voznikih (tujec, ki ima običajno prebivališče v RS in državljan RS, ki pride začasno ali stalno v RS) v Republiki Sloveniji ne sme voziti motornega vozila po cesti, če ji je bila v tuji državi, v kateri ji je bilo izdano vozniško dovoljenje, prepovedana vožnja vozil kategorije oziroma vrste, v katero spada vozilo, ki ga vozi.
Prav tako ne sme voziti motornega vozila oseba, ki ne izpolnjuje starosti za vožnjo motornih vozil, določene v 61. členu Zakona o voznikih.
Nadalje ZVoz-1 v prvem odstavku 67. člena določa, da lahko imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, ki ima v Republiki Sloveniji običajno prebivališče, zahteva zamenjavo tega vozniškega dovoljenja za slovensko vozniško dovoljenje, če izpolnjuje druge z ZVoz-1 določene pogoje za vožnjo motornih vozil (pogoji za izdajo vozniškega dovoljenja so določeni v 60. členu ZVoz-1).
Ne glede na navedeno, zahteve za zamenjavo vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, ne more vložiti imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, če se mu v zvezi z vozniškim dovoljenjem, ki ga želi zamenjati, izvršuje sankcija prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, ali mu je izvršitev navedene sankcije odložena, ali mu je izrečena sankcija prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.
ZVoz-1 (vezano na običajno prebivališče osebe v državi) v 2. členu določa, da je običajno prebivališče kraj, v katerem oseba stanuje vsaj 185 dni v vsakem koledarskem letu zaradi osebnih in poklicnih vezi ali v primeru osebe brez poklicnih vezi zaradi osebnih vezi, ki kažejo tesno povezavo med to osebo in krajem, v katerem živi. Za običajno prebivališče osebe, katere poklicne vezi so v drugem kraju kakor njene osebne vezi in ki zaradi tega živi v različnih krajih v dveh ali več državah, se šteje kraj njenih osebnih vezi, če se ta oseba redno vrača v ta kraj. Kadar oseba živi v državi, da bi izpolnila nalogo z določenim trajanjem, ni treba, da je ta zadnji pogoj izpolnjen. Obiskovanje univerze ali šole v drugi državi ne pomeni prenosa običajnega prebivališča (dejansko bivanje osebe v kraju zaradi zaposlitve, študija, združitve družine ali drugih oblik ali namenov prebivanj).
Po izpolnitvi pogoja običajnega prebivališče v Republiki Sloveniji, ki ga upravna enota ugotavlja tako na podlagi osebnih vezi kot tudi na podlagi obstoječih poklicnih vezi v Republiki Sloveniji (šest mesecev neprekinjenega bivanja v Republiki Sloveniji) in pred potekom eno letnega roka, šteto od dneva prijave prebivališča v Republiki Sloveniji, mora oseba, če želi voziti motorno vozilo v Republiki Sloveniji, na kateri koli upravni enoti v Republiki Sloveniji vložiti vlogo za zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja za slovensko vozniško dovoljenje ter izpolniti obveznosti, določene v Zakonu o voznikih in podzakonskih predpisih, izdanih na njegovi podlagi.
Če oseba navedenih obveznosti ne opravi v določenih rokih in v času veljavnosti tujega vozniškega dovoljenja, lahko oseba pridobi slovensko vozniško dovoljenje le, če ponovno v celoti opravi vozniški izpit v Republiki Sloveniji.
Izjema od navedenega je določena le za imetnika vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, ki je že opravljal praktični del vozniškega izpita za zamenjavo vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, katerega veljavnost je potekla pred naslednjim opravljanjem praktičnega dela vozniškega izpita.
V tem primeru se lahko izda slovensko vozniško dovoljenje le, če oseba ponovno opravi teoretični in praktični del vozniškega izpita za tiste kategorije vozil, ki jih sme voziti z vozniških dovoljenjem, izdanim v tujini, in izpolnjuje druge z Zakonom o voznikih določene pogoje za vožnjo motornih vozil.
ZVoz-1 v tretjem odstavku 67. člena določa, da se slovensko vozniško dovoljenje izda, če imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, opravi praktični del vozniškega izpita za tiste kategorije vozil, ki jih sme voziti z vozniškim dovoljenjem, izdanem v tujini, in osebi, ki je že imela veljavno slovensko vozniško dovoljenje. Oseba, ki opravi praktični del vozniškega izpita za vožnjo vozil kategorij BE, C1E, CE, D1E ali DE, se ji v slovensko vozniško dovoljenje vpišejo tudi kategorije B, C1, C, D1 ali D.
Praktičnega dela vozniškega izpita ni treba opraviti imetnikom vozniških dovoljenj tistih tujih držav, ki jih določi s pravilnikom minister, pristojen za promet, na podlagi ocene kakovosti izobraževanja, teoretičnega znanja in znanja vožnje motornih vozil voznikov ter prometno-varnostnih razmer v posamezni tuji državi.
Izjeme so določene v Pravilniku o vozniških dovoljenjih, in sicer v 17. in 19. členu.
Glede dokazil, ki jih treba priložiti vlogi za zamenjavo vozniškega dovoljenja, Pravilnik o vozniških dovoljenjih (Uradni list RS, št. 200/20, 3/21 in 60/22) določa, da je treba vlogi za zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja za vozniško dovoljenje Republike Slovenije ob izpolnjevanju pogojev, določenih v ZVoz-1, priložiti:
1. veljavno zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti osebe voziti motorna vozila tiste oziroma tistih kategorij, za katere zahteva izdajo vozniškega dovoljenja, razen v primerih, ko ZVoz-1 določa drugače,
2. veljavno tuje vozniško dovoljenje:
a. tuje vozniško dovoljenje ne sme biti odvzeto ali začasno odvzeto,
b. osebi se ne izvršuje stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije,
c. osebi ni prepovedana izdaja vozniškega dovoljenja v zvezi z varnostnim ukrepom odvzema vozniškega dovoljenja, dokler taka prepoved traja,
3. potrdilo o opravljenem praktičnem delu vozniškega izpita pred pristojno izpitno komisijo v Republiki Sloveniji v skladu s 67. členom Zakona o voznikih ali dokazilo o strokovni usposobljenosti za vožnjo motornih vozil, v skladu z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu, pri čemer izjema ne velja za zamenjavo vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, za kategorijo A1, A2 in A,
4. dokazilo o plačilu obveznosti (upravne takse in obrazca vozniškega dovoljenja),
5. dokazilo, da je oseba ob pridobitvi vozniškega dovoljenja izpolnila pogoj najmanj šestmesečnega prebivanja v državi, ki je to vozniško dovoljenje izdala (dokazila organov drugih držav, vizumi, dovoljenje za prebivanje, podatki iz evidence registra stalnega prebivalstva ali izjave strank in druga dokazila),
6. listino, iz katere je razvidno, katera motorna vozila sme voziti, oziroma listino o veljavnosti vozniškega dovoljenja, če iz besedila vozniškega dovoljenja to ni razvidno (overjeni prevod, potrdila diplomatskih in konzularnih predstavništev, mednarodno vozniško dovoljenje ali potrdila pristojnih organov druge države),
7. ustrezno fotografijo v fizični ali digitalni obliki; za izdajo vozniškega dovoljenja se lahko uporabi tudi fotografija v digitalni obliki, ki se hrani v evidenci izdanega drugega uradnega identifikacijskega dokumenta in kaže pravo podobo osebe.
Skladno z vsem navedenim Ministrstvo za infrastrukturo meni, da je postopek zamenjave vozniškega dovoljenja izdanega v tretji državi za slovensko vozniško dovoljenje skladen z minimalnimi pogoji, ki jih zahtevata evropska in nacionalna zakonodaja. Pogoj običajnega prebivališča je temeljni pogoj, ki ga stranka mora dokazati, prav tako pa mora dokazati, da je ob pridobitvi vozniškega dovoljenja v tretji državi izpolnila pogoj najmanj šestmesečnega prebivanja v državi, ki je to vozniško dovoljenje izdala, zato teh dokazil Ministrstvo ne sme črtati iz veljavne zakonodaje.
Vsem osebam, ki bodo zamenjevale vozniška dovoljenja izdana v tretjih državah za slovenska vozniška dovoljenja, Ministrstvo za infrastrukturo svetuje, da se o postopku in potrebnih dokazilih za zamenjavo vozniškega dovoljenja pozanimajo že preden vstopajo v Republiko Slovenijo in se s tem izognejo vsem morebitnim zapletom ob zamenjavi.
Vozniško dovoljenje in registracija vozil za prosilce za azil
Pobuda
Moja prijateljica že več kot tri leta živi v Sloveniji kot prosilka za mednarodno zaščito. Njen primer še vedno čaka na odobritev, vendar ima EMSO, osebno izkaznico, ki jo je izdal MNZ, in celo pravico do zaposlitve. Ima avto in vozniško dovoljenje iz svoje matične države, vendar jo je slovenska birokracija prisilila, da krši zakon, da ju lahko uporablja. Računalniški sistemi upravne enote zaznajo njen EMSO in naslov, vendar ne morejo obdelati njene zahteve za registracijo vozila ali zamenjavo vozniškega dovoljenja. To jo postavlja v nemogoč položaj. V Sloveniji je že tako dolgo, da je njeno vozniško dovoljenje poteklo, vendar se kot prosilka za mednarodno zaščito ne more vrniti domov. Slovenska zakonodaja zahteva, da se tuja vozniška dovoljenja zamenjajo v enem letu, vendar upravna enota tega ne more izvesti. Lastnica je tudi avtomobila v podobni situaciji. Prisiljena je poiskati lažnega lastnika vozila v Sloveniji, ker je upravna enota ne more registrirati kot lastnico ali kot registrirano voznico. Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za notranje zadeve morata nujno najti rešitev za ta problem.