Odgovor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje:
Gre za pobudo, ki se nanaša na administrativno razbremenitev oziroma poenostavitev postopkov, in sicer se pobuda nanaša na skrajšanje štirimesečnega roka za izdajo odločbe, kadar je za odločanje o pravici potrebno izvedensko mnenje invalidske komisije zavoda. Iz pobude izhaja, da postopek ne bi smel trajati več kot dva meseca, saj je po mnenju pobudnika potencialni invalid prikrajšan za sredstva in status.
Zavod pojasnjuje, da je po določbi četrtega odstavka 178. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – UPB, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPIZ-2) postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja uveden takrat, ko zavod prejme zahtevo s popolno delovno dokumentacijo zavarovanca ter medicinsko dokumentacijo o njegovem zdravstvenem stanju in o njegovi delovni zmožnosti.
Iz Seznama obvezne medicinske dokumentacije za uveljavljanje pravic na podlagi invalidnosti in preostale delovne zmožnosti po 22. členu Pravilnika o organizaciji in načinu delovanja izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Uradni list RS, št. 60/2013, 6/2015, 49/2018, 38/2020 in 60/22), je razvidna vsebina in obseg medicinske dokumentacije, ki jo mora osebni zdravnik priložiti predlogu za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
Iz dikcije 63. člena ZPIZ-2 izhaja, da je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma poklicno napredovanje.
Kot izhaja iz navedenega je zelo pomembno, da osebni zdravnik zavarovanca vloži predlog za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ko sta zdravljenje in medicinska rehabilitacija pri zavarovancu zaključena, ter da k predlogu za uveljavljanje pravic predloži medicinsko dokumentacijo, ki zadostuje za oceno delazmožnosti. V pomoč osebnim zdravnikom je Seznam obvezne medicinske dokumentacije za uveljavljanje pravic na podlagi invalidnosti in preostale delovne zmožnosti.
Po prejemu predloga s strani izbranega osebnega zdravnika se prične tudi zbiranje delovne dokumentacije od delodajalca, zavarovanca in Zavoda RS za zaposlovanje, če gre za nezaposlenega zavarovanca. Na tem mestu poudarjamo, da je zavod prvi, ki se seznani z delovno dokumentacijo. Z le-to se torej ne seznani niti izbrani osebni zdravnik niti imenovani zdravnik ZZZS ali zdravstvena komisija ZZZS, ki obravnavajo bolniški stalež.
Na čas same uvedbe postopka lahko vpliva več dejavnikov, ki niso odvisni od izvedenskega organa zavoda. Zavarovance in/ali delodajalce se poziva k dopolnitvi delovne dokumentacije, izbrane osebne zdravnike ali zavarovance tudi k dopolnitvi medicinske dokumentacije, če ta ni popolna za podajo izvedenskega mnenja. Zavarovanci niso vedno odzivni, prav tako v primeru ocen delazmožnosti niso vedno odzivni delodajalci.
V 179. členu ZPIZ-2 je nadalje določeno, če je za ugotovitev pravic ali v pritožbenem postopku potrebno izvedensko mnenje, mora pristojni organ zavoda izdati odločbo najpozneje v štirih mesecih od dneva uvedbe postopka (po ZPIZ-1, ki je veljal od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2012, je bil rok šest mesecev od dneva uvedbe postopka in je po ZPIZ-2 torej rok krajši za dva meseca). Postopek pa ni uveden že s samo podajo predloga za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja s strani izbranega osebnega zdravnika, pač pa je uveden, ko zavod poleg popolne medicinske prejme še popolno delovno dokumentacijo zavarovanca.
V primeru, da stranka uveljavlja pravico do dodatka za pomoč in postrežbo ali pravico do invalidnine za telesno okvaro, začne štirimesečni rok za izdajo odločbe teči od pridobitve popolne dokumentacije (drugi odstavek 222. člena Zakona o splošnem upravnem postopku v povezavi s 179. členom ZPIZ-2). Pojasnjujemo še, da je štirimesečni rok instrukcijske narave, kar pomeni, da daje navodilo, v kakšnem roku je potrebno izdati odločbo. V primeru zamude navedenega roka za organ in stranko ne nastanejo škodljive posledice. Zavod se kot nosilec javnih pooblastil zaveda pomena instrukcijskega roka, zato se trudi zadeve rešiti v roku oziroma v najkrajšem možnem času. Ker pa zavod vsako leto beleži porast števila podanih zahtevkov, navedeno glede na kadrovsko zasedenost pomembno vpliva na čas trajanja postopkov.
Na čas trajanja postopkov pa poleg velikega števila zahtevkov vpliva tudi dejstvo, da je v skladu z zgoraj navedenim pravilnikom v veliki večini primerov potrebno izvesti osebni pregled zavarovanca na sedežu invalidske komisije, za kar je potrebno upoštevaje Zakon o splošnem upravnem postopku predvideti čas za posredovanje, prejem in odziv na vabilo oziroma je potrebno zavarovanca obiskati na domu ali v domu starejših občanov. Zavarovanci so lahko neodzivni na vabilo ali pa se v času obiska ne nahajajo na naslovu, ki so ga navedli v zahtevku. S tem sami prispevajo k podaljševanju postopka.
Iz Letnih poročil, ki so objavljena na spletni strani zavoda, izhaja, koliko je bilo podanih izvedenskih mnenj v posameznem letu.
Iz Letnega poročila izhaja, da so v letu 2021 izvedenski organi obravnavali 39.999 zadev, kar je 6,6 odstotka več kot v letu 2020 in podali 43.678 izvedenskih mnenj, kar je 7,3 odstotka več kot v letu 2020.
Iz Letnega poročila izhaja, da so v letu 2022 izvedenski organi obravnavali 48.590 zadev, kar je 21,5 odstotka več kot v letu 2021, in podali 55.128 izvedenskih mnenj, kar je 26,2 odstotka več kot v letu 2021.
Iz letnega poročila izhaja, da so v letu 2023 izvedenski organi obravnavali 57.017 zadev, kar je 17,3 odstotka več kot v letu 2022, in podali 66.106 izvedenskih mnenj, kar je 19,9 odstotka več kot v letu 2022.
Iz statističnih podatkov izhaja, da so v obdobju od 1. 1. 2024 do 30. 11. 2024 izvedenski organi obravnavali 51.042 zahtevkov ter podali 51.059 izvedenskih mnenj (brez ocen oziroma mnenj za druge uprave organe).
Število podanih izvedenskih mnenj zajemajo ocene:
Zavod v letu 2025 lahko pričakuje, da bo podajal mnenja še za druge kategorije oseb, saj sta bila v letu 2024 v javni razpravi in medresorskem usklajevanju tudi Zakon o uporabi jezika gluhoslepih in Zakon o osebni asistenci.
V letu 2024 je bilo zaposlenih 25 poklicnih izvedencev (za polni oziroma krajši delovni čas), sodelovalo je 169 zunanjih izvedencev. Zaposlenih je bilo 52 administratorjev.
Po podanem izvedenskem mnenju mora strokovni delavec pripraviti odločbo. Pred tem mora ugotoviti, ali zavarovanec izpolnjuje pogoje za priznanje pravice iz invalidskega zavarovanja, kar je odvisno od statusa in starosti na dan nastanka invalidnosti ter tudi dosežene stopnje izobrazbe zavarovanca. Poudariti je treba, da morajo osebe za pridobitev pravice iz naslova invalidnosti, če niso zaposlene ob nastanku invalidnosti ali za pridobitev pravice do invalidske pokojnine (ne glede na zaposlitev ob nastanku invalidnosti), izpolnjevati določeno minimalno pokojninsko dobo. Namreč brez tega pravic pri zavodu ni mogoče pridobiti, saj sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja temelji na podlagi medgeneracijske solidarnosti. Za pridobitev pravice iz naslova invalidnosti oseb, ki so zaposlene ob nastanku invalidnosti, gostota pokojninske dobe ni potrebna. V primeru, ko je gostota dobe potrebna, pa le-ta iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji ne zadošča za priznanje pravice, mora strokovni delavec ugotoviti tudi morebitno pokojninsko dobo iz drugih držav, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene socialne sporazume oziroma na podlagi Uredbe. V primeru samostojnih zavezancev za plačilo prispevka mora strokovni delavec za ugotovitev minimalne pokojninske dobe pridobiti tudi podatke o plačilu prispevkov za tekoče obdobje oziroma za obdobje, ko zavod še ne razpolaga s podatki finančne uprave.
Glede na veliko število zahtevkov in posledično podanih izvedenskih mnenj in izdanih odločb, zavod glede na kadrovsko in organizacijsko področje ter dodatne zadolžitve v letu 2025, trenutno ne more slediti pobudi za skrajšanje roka v postopkih, ko je za izdajo odločbe potrebno izvedensko mnenje invalidske komisije.
Skrajšanje rokov za izdajo odločb invalidskih komisij
Pobuda
Moralo bi se skrajšati, štiri mesečni rok za izdajo odločbe na invalidski komisiji 1.stopnje. Saj se ponavadi vleče 3 mesece in več, dokler komisija ne pokliče potencijalnega invalida na pregled. Potem pa v zadnjem trenutku izda odločbo za revizijo istega pistopka na 2.stopenjski komisiji, kjer gre 45 dni časa za odločanje. Da povzamem celoten primer je eno samo zavlačevanje postopka. Saj se s tem prikrajša invalida za sredstva in status. Vse skupaj nebi smelo trajati več kot dva meseca.