Odgovor Ministrstva za finance:
Prejeli smo pobudo št. 1426 za uvedbo dodatnih in višjih davčnih olajšav in v nadaljevanju posredujemo odziv Ministrstva za finance.
Vlada RS preko različnih ukrepov naslavlja konkurenčnost slovenskega gospodarstva in po najboljših močeh pomaga k zagotavljanju stabilnega poslovnega okolja, kar seveda vključuje tudi obremenitev z davki. Nedvomno je ustrezna, razpoložljiva delovna sila eden izmed ključnih pogojev gospodarske aktivnosti, vendar pa je treba poudariti, da obremenitev dela z davki in prispevki ni edini in ključni dejavnik za pridobivanje in zadrževanje ustreznih kadrov. Pomembni so tudi ostali pogoji, predvsem pogoji za življenje v Sloveniji, ter tudi pogoji, ki jih zagotavlja delodajalec - poleg plačila tudi fleksibilen delovnik, varno delovno okolje, možnost napredovanja in podobno. Povečanje produktivnosti z ustreznimi prilagoditvami samega gospodarstva je tudi ključ za doseganje višje dodane vrednosti, višjih plač ter boljših pogojev za privabljanje in zadrževanje visoko kvalificiranih kadrov.
Kar se tiče obremenitve z davki, so mednarodne primerjave za nas dejansko manj ugodne v delu, ki se tiče obremenitve dohodkov fizičnih oseb. Po OECD-jevi metodologiji (poročilo Taxing Wages) merjen davčni primež, tj. delež vseh obremenitev (davkov in prispevkov), zmanjšanih za socialne transferje, v celotnih stroških dela je za samsko osebo brez otrok v Sloveniji med višjimi v OECD in EU. Slovenija se je v letu 2023 uvrstila na 7. mesto s stopnjo 43,3 %. Glede na leto 2022, ko je davčni primež za samsko osebo brez otrok v Sloveniji znašal 42,8 %, je bil v letu 2023 torej višji, vendar pa je bil še vedno nižji kot leta 2021, ko je znašal 43,6 %. Povprečni davčni primež je v OECD državah v letu 2023 znašal 34,9 %, kar je bilo več kot obe predhodni leti (34,6 %).
Ob tem pa je treba upoštevati dejstvo, da večina bremena izhaja iz prispevkov za socialno varnost, ne iz davkov. Slovenija je država, kjer se socialna varnost financira iz obveznega socialnega zavarovanja, zato je obremenitev s prispevki morda višja kot v kateri drugi državi, kjer pa si morajo posamezniki namesto preko javnega servisa svojo socialno varnost zagotavljati preko privatnih zavarovanj. Neposredna primerjava med državami je zato bistveno bolj zapletena.
Vlada RS si ves čas svojega mandata prizadeva sprejeti ukrepe, ki bi ugodno vplivali na stroške dela ter pridobivanje ali ohranjanje ustreznih kadrov. V noveli Zakona o dohodnini, ki začne veljati s 1. 1. 2025, so denimo vključeni ukrepi za pridobivanje visoko kvalificiranih kadrov iz tujine. Prav tako Ministrstvu za finance vseskozi skuša iskati rešitve za razbremenitev dela. Treba pa se je zavedati, da so možnosti vendarle omejene, saj je treba slediti fiskalnemu pravilu, poleg tega pa zagotoviti dolgoročno vzdržnost ne samo državnega proračuna, temveč tudi ostalih javnih blagajn.
Sprememba dohodninske obravnave za delavce v tujini iz Slovenije
Pobuda
Človek, ki dela v tujini more doplačevati dohodnino pri nas, in to v velikih zneskih. Se sploh zavedate kaj to pomeni za ljudi, ki delajo npr. v tujini in zapravljajo denar v Sloveniji? So primeri, ko so morali ljudje zaradi vaše dohodnine dati odpoved, saj, ko agencijskega delavca enkrat zaposlijo direktno, izgubi dnevnice, si mora stanovanje ter vse ostalo plačati po tujih cenah. Prav tako plača hrano, nafto po tujih cenah. Ali je to potem enakopravnost s slovenskim delavcem? Potem povrnite potne stroške in omogocčte tudi vračilo dohodnine, ki je sedaj ne vračate. To vas seveda ne zanima. Ko poveš npr. delavcu iz Poljske, da pri nas plačujemo takšen davek, se začne smejati in pove, da prvič sliši za kaj takšnega. Še več Slovencev boste dobesedno izgnali iz države, saj se le tako lahko izognejo plačilu davka. Zakon se da spremeniti, ampak ni interesa. Moj predlog je uvedba dodatnih in višjih olajšav.