Odgovor Ministrstva za finance:
Predlagate ukinitev treh različnih in nepovezanih davkov pri oddajanju oziroma prometu nepremičnin. Za spodbujanje lastnikov stanovanj za oddajanje predlagate čim nižji (ali celo oprostitev) davek na nepremičnine, ki se oddajajo in višjega na tiste nepremičnine, ki se ne oddajajo. Nadalje predlagate oprostitev davka za nakup prvega stanovanja za mlade do 40 leta in v limitirani vrednosti med 250.000 do 300.000 €. Hkrati pa predlagate zagotovitev določenih poroštev države pri najemanju kredita za mlade do 40 leta in v določenem odstotku vrednosti nepremičnine, npr. 20 %. Navajate tudi, da bi mladim do 40 leta lahko država uvedla tudi subvencije pri najemninah. Menite, da bi morali za prenovo nepremičninskega davka (oziroma več sedaj samostojnih različnih davkov na nepremičnine) ustrezno posodobiti in povezati z reševanjem izredno pereče problematike zagotavljanja stanovanjskega fonda, za katerega ni nujno, da se pospešeno na novo gradi, saj imamo na voljo precejšnje število praznih stanovanj, ki jih lastniki iz različnih razlogov (tudi zaradi slabega pravnega varstva najemodajalcev) enostavno ne dajo na razpolago za najem (niti za dolgoročni, niti za kratkoročni).
Sporočamo, da je Ministrstvo za finance pripravilo predlog Izhodišč za obdavčitev premoženja in ukrepe za prestrukturiranje in razbremenitev dela. Ministrstvo za finance predlaga uvedbo davka na stanovanjske nepremičnine, katerega prevladujoči cilj je podpora stanovanjski politiki in urejanju stanja na stanovanjskem trgu v državi.
Zasnova predlaganega davka sledi naslednjim štirim konkretnim ciljem:
1. Nepremičnina, ki lastniku predstavlja dom, naj bo povsem izvzeta iz obdavčitve.
2. Davčna obremenitev druge in naslednjih nepremičnin naj spodbudi lastnike nepremičnega premoženja k premisleku o smotrnem lastništvu in uporabi nepremičnin.
3. Spodbudi naj se oddajanje nepremičnin v najem.
4. Spodbudi naj se prijavljanje prejetih dohodkov iz najemnin v dejanski višini davčnemu organu.
Podrobnosti predloga Izhodišč za obdavčitev premoženja in ukrepe za prestrukturiranje in razbremenitev dela si lahko preberete na naslednji povezavi: Vlada potrdila predlog izhodišč za obdavčitev premoženja in razbremenitev dela | GOV.SI
Vaš predlog, tako kot vsi predlogi širše zainteresirane javnosti, bo obravnavan v okviru razprave o predlaganih izhodiščih, ki poteka do 25. 1. 2025.
Po seznanitvi s predlaganimi Izhodišči vas vabimo, da o njih posredujete svoje mnenje na objavljeni naslov: gp.mf@gov.si.
Odgovor Ministrstva za solidarno prihodnost:
Stranka v pobudi št. 1425 predlaga spremembe, vezane na področje obdavčitve nepremičnin, z
namenom spodbujanja lastnikov k oddaji stanovanj in posledični aktivaciji praznih stanovanj.
Vezano na pobudo podajamo stališče Ministrstva za solidarno prihodnost (v nadaljevanju:
ministrstvo. Na ministrstvu se zavedamo stanovanjske problematike, s katero se v Sloveniji soočajo predvsem
mladi in mlade družine, ki težko pridejo tako do lastniškega kot tudi najemnega stanovanja. Trenutne razmere na nepremičninskem trgu so po oceni ministrstva predvsem odraz večdesetletne odsotnosti urejene državne stanovanjske politike, zaradi česar ni bil vzpostavljen
delujoč sistem gradnje javnih najemnih stanovanj. Iz tega razloga želimo vzpostaviti stabilne,
predvidljive in razvojno naravnane stanovanjske politike s poudarkom na krepitvi gradnje javnih
najemnih stanovanj po celotni državi. Poleg obsežne javne gradnje javnih najemnih stanovanj ocenjujemo, da bi na večjo dostopnost
stanovanj na najemnem trgu vplivalo tudi omejevanje špekulativnih nakupov, ki ne zasledujejo
osnovnemu namenu stanovanj - bivanju. Stanovanja, ki se zaradi neravnovesij na trgu kupujejo kot naložbe in ne kot enote za bivanje,
pogosto ostajajo prazna. Zato se zavzemamo za uvedbo pravičnega in evropsko primerljivega
nepremičninskega davka. Uvedba nepremičninskega davka je zapisana tudi v koalicijski pogodbi,
temeljnem dokumentu vlade. Po mnenju ministrstva trenutna obdavčitev nepremičnin potrebuje
prevetritev, saj trenutna ureditev ne omejuje špekulativne rabe stanovanj, ne spodbuja aktivacije stanovanjskega fonda in ne prispeva k racionalni rabi prostora. Davčna politika sicer primarno sodi pod okrilje Ministrstva za finance, ki je pristojno za davčno
reformo. Ne glede na to pa bo ministrstvo pri pripravi zakonodajnih predpisov aktiven deležnik,
saj želimo s pravimi ukrepe preprečiti špekulativno rabo stanovanj ter spodbuditi dolgoročno
oddajo nepremičnin. Menimo, da je veliko priložnosti za bolj ustrezno davčno ureditev na področju
nakupov in prodaje stanovanj (npr. prek različne obravnave kupcev stanovanj glede na njihove
potrebe) kakor tudi pri aktivaciji stanovanjskega fonda v predelih pomanjkanja stanovanj prek
davčne obravnave praznih stanovanj.
Ocenjujemo, da bi ustrezen nepremičninski davek pomembno povečal število stanovanj na trgu
tako za najem kot tudi nakup. Nepremičninskega davka ne podpiramo toliko zaradi fiskalnega
učinka (torej povečanega priliva v državno blagajno), ampak predvsem zaradi njegovega
ocenjenega učinka na razmere na stanovanjskem trgu. Ocenjujemo, da bi se tako sprostila do
sedaj prazna stanovanja, kupljena z naložbenim oziroma špekulativnim namenom, davek pa bi
posredno vplival tudi na racionalnejšo rabo prostora.
Kljub temu je dolgoročni cilj ministrstva zagotovitev javnih najemnih stanovanj vsem državljanom,
ki jih potrebujejo. Javni najem namreč prinaša marsikatero prednost, ki je z najemom na trgu ni
mogoče zagotoviti – med drugim so to dostopne in predvidljive najemnine ter varno najemno
razmerje za nedoločen čas.
V ta namen je Vlada Republike Slovenije v letih 2023 in 2024 sprejela dva sklepa o povečanju
namenskega premoženja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (v nadaljevanju: SSRS) v
višini 25,5 milijona evrov (skupaj 50 milijonov evrov), kar predstavlja največje povečanje
namenskega premoženja sklada v zadnjih 20 letih. SSRS je oziroma bo sredstva uporabil za
dokončanje lastnih projektov, za razvoj dodatnih projektov v lastni izvedbi ter za programe za
zagotavljanje javnih najemnih stanovanj s strani občin, lokalnih stanovanjskih skladov oziroma
neprofitnih stanovanjskih organizacij.
Vlada je v letu 2024 sprejela tudi Izhodišča za pripravo Zakona o financiranju gradnje javnih
najemnih stanovanj. Ta predvidevajo zagotovitev do 100 milijonov evrov letno za naslednjih 10
let za gradnjo in obnovo javnih najemnih stanovanj, ureditev položaja neprofitnih stanovanjskih
organizacij in zadrug, preoblikovanje sistema najemnin in subvencij ter oblikovanje ustreznih
ukrepov zemljiške politike. Jedro zakonskega okvira predstavlja stabilen in predvidljiv sistem
financiranja, ki je načrtovan že za leto 2025 ter se upošteva tudi pri pripravi proračuna za leti
2025 in 2026. Seveda pa se zavedamo, da bo na konkretne učinke treba še počakati.
Predlog za prenovo davka na nepremičnine v povezavi z najemniškim trgom stanovanj
Pobuda
Spoštovani, posredujem nekaj predlogov, ki bi jih bilo smiselno obravnavati v okviru prenove davka na nepremičnine v povezavi z zagotavljanjem čim več prostih stanovanj za dolgoročno oddajanje s poudarkom na mladih družinah, in sicer: - za začetek ukiniti tri različne in nepovezane davke pri oddajanju oziroma prometu nepremičnin; - za spodbujanje lastnikov stanovanj za oddajanje bi bilo smiselno pripraviti čim nižji (ali celo oprostitev) davek na nepremičnine, ki se oddajajo in višjega na tiste nepremičnine, ki se ne oddajajo; - oprostitev davka za nakup prvega stanovanja za mlade do 40 leta in v limitirani vrednosti med 250.000 do 300.000 €; - Hkrati zagotoviti določena poroštva države pri najemanju kredita za mlade do 40 leta in v določenem odstotku vrednosti nepremičnine, npr. 20 %; - mladim do 40 leta pa bi lahko država uvedla tudi subvencije pri najemninah; Menim, da bi morali za prenovo nepremičninskega davka (oziroma več sedaj samostojnih različnih davkov na nepremičnine) ustrezno posodobiti in povezati z reševanjem izredno pereče problematike zagotavljanja stanovanjskega fonda, za katerega ni nujno, da moramo pospešeno na novo graditi, saj imamo na voljo precejšnje število praznih stanovanj, ki jih lastniki iz različnih razlogov (tudi zaradi slabega pravnega varstva najemodajalcev) enostavno ne dajo na razpolago za najem (niti za dolgoročni, niti za kratkoročni). Verjamem, da se lahko z sicer majhnimi vendar področno povezanimi ukrepi situacija bistveno izboljša. Lep pozdrav