Prijava prebivališča najemnika samo v času veljavnosti najemne pogodbe

Odgovor Ministrstva za notranje zadeve:

V pristojno reševanje ste nam posredovali pobudo za administrativno razbremenitev oziroma
poenostavitev postopkov št. 14180, s predlogom, da se prouči možnost spremembe zakonodaje
tako, da bo lahko najemnik na naslovu, kjer najema nepremičnino, začasno ali stalno bivališče
lahko prijavil samo za čas veljavnosti sklenjene najemne pogodbe. S tem bi ustrezno zaščitili
najemodajalca, uravnotežili njegove pravice s pravicami najemnika ter predvsem preprečili
stanje, ko je lahko oseba prijavljena na določenem naslovu, ne da bi za to obstajalo pravno
razmerje med bivšim najemnikom in lastnikom nepremičnine. V pobudi je navedeno, da je
obstoječa ureditev problematična, o čemer obstajajo tudi strokovna mnenja, npr.
https://www.pravnisos.si/objava/problematika-stalnega-in-zacasnega-prebivalisca-najemnikov/
Pri tem pa ne gre prvenstveno za pravno vprašanje, temveč negativne posledice na trgu najemnih
stanovanj v Sloveniji. Zato za ta problem morda primarno ni pristojno Ministrstvo za pravosodje,
temveč ministrstvo pristojno za razmere na (stanovanjskem) trgu. Če drži podatek, da je v
Ljubljani 11.000 praznih stanovanj, velja najti odgovor, v kolikšni meri je to neposredno zakrivila
obstoječa zakonodaja, ki omogoča bivšim najemnikom, da ostanejo prijavljeni v nepremični, za
katero nimajo več veljavne najemne pogodbe.
Ministrstvo za notranje zadeve uvodoma pojasnjuje, da je namen Zakona o prijavi prebivališča
(Uradni list RS, št. 52/16, 36/21, 3/22 – ZDeb in 62/24 – ZUOPUE, v nadaljevanju ZPPreb-1), ki
ureja prijavo prebivališča dosežen, če imajo posamezniki prijavljeno prebivališče na naslovu, na
katerem dejansko prebivajo. ZPPreb-1 določa obveznost prijave prebivališča v osmih dneh od
dneva naselitve na naslovu, hkrati pa določa tudi globo za prekršek, če posameznik prijavne
obveznosti ne izpolni. Z globo za prekršek se kaznuje posameznik, ki ob prijavi ali odjavi ne
navede resničnih podatkov, prav tako se z globo lahko kaznuje posameznik, če upravna enota v
postopku ugotavljanja prebivališča ugotovi, da ni izpolnil prijavne obveznosti, ali če upravna enota
v postopku preverjanja resničnosti prijave ugotovi, da ne prebiva na naslovu, ki ga prijavlja.
Namen navedenih določb je registracija dejanskega stanja, torej prijava prebivališča
posameznika na naslovu, na katerem dejansko prebiva.
Skladno z ZPPreb-1 kot dokazilo o pravici do prebivanja šteje tudi najemna pogodba. V najemni
pogodbi najemodajalec in najemnik uredita notranja razmerja (pravice in dolžnosti), pogodbo pa
lahko skleneta tudi za določen čas. Najemnik je v skladu z najemno pogodbo dolžan spoštovati
dogovorjene obveznosti, tako tudi morebiten odpovedni rok in rok dogovorjenega najema
nepremičnine. Po preteku najemne pogodbe, sklenjene za določen čas, se je tako najemnik v
skladu z dogovorom dolžan odseliti z naslova, skladno z ZPPreb-1 pa v osmih dneh od naselitve
na novem naslovu prijaviti (novo) prebivališče. Trditev, da obstoječa zakonodaja omogoča bivšim
najemnikom, da ostanejo prijavljeni v nepremičnini, za katero nimajo več veljavne najemne
pogodbe, je posplošujoča, saj veljavna zakonodaja določa prijavno obveznost na naslovu, na
katerem posameznik dejansko prebiva. V kolikor posameznik prijavne obveznosti ne izpolni je v
prekršku in se lahko kaznuje z globo v višini od 200 do 600 eurov.
Ob presoji podanega predloga gre ugotoviti, da pobuda, ki bi prijavo prebivališča omejila zgolj na
čas veljavnosti sklenjene najemne pogodbe, prvenstveno zaščiti zgolj najemodajalca v primeru
nespoštovanja najemne pogodbe. Ker pa se z zakonom, ki ureja prijavo prebivališče, zasleduje
cilj ažurne registracije dejanskega stanja, ocenjujemo, da s spremembo zakonodaje namen
ZPPreb-1 ne bi bil dosežen, saj bi v praksi najemniki na naslovih lahko še vedno prebivali, prijava
njihovega stalnega ali začasnega prebivališča pa bi prenehala. Opozoriti gre, da se na prijavljeno
prebivališče vežejo številne pravice, zaradi česar bi imelo avtomatsko prenehanje prijave
prebivališča na določen dan (brez ugotovljenega resničnega dejanskega stanja ali nove prijave
prebivališča na drugem naslovu) lahko tudi dolgoročne posledice za posameznika na socialno
varstvenem področju. Iz navedenih razlogov ZPPreb-1 tudi ne omogoča odjave prebivališča zgolj
na podlagi izjave najemodajalca/lastnika nepremičnine, temveč upravni enoti po uradni dolžnosti
nalaga uvedbo ugotavljanja stalnega oziroma začasnega prebivališča, če posameznik prijavne
obveznosti ne izpolni. Izpostaviti gre, da se v Republiki Sloveniji na letni ravni izvede večje število
prijav prebivališč (v letu 2023 je tako začasno prebivališče prijavilo 269.922 posameznikov, stalno
pa 98.804 posameznikov), posamezne kršitve najemnih pogodb pa ne utemeljujejo sistemske
spremembe zakonodaje, zlasti pa ne gre preko prijave prebivališča, ki mora slediti registraciji
dejanskega stanja, reševati problematike praznih stanovanj oziroma problematike na trgu
najemnih stanovanj. Ocenjujemo, da je zakonodaja, ki posamezniku nalaga prijavno obveznost v
osmih dneh od naselitve na naslovu ustrezna, vsa morebitna nesoglasja med najemodajalci in
najemniki pa so ustrezno predmet sodnega varstva in jih ne gre reševati skozi institut prijave
prebivališča.
Dodatno pojasnjujemo, da smo v strokovnem mnenju na katerega se pobuda sklicuje ugotovili
vsebinsko nepravilnost, na katero bomo pisca članka tudi ustrezno opozorili.