Odgovor Ministrstva za notranje zadeve:
Pojasnjujemo, da Zakon o osebni izkaznici (Uradni list RS, št 35/11, 41/21 in 199/21, v nadaljevanju ZOIzk-1) v drugem odstavku 6. člena določa nabor podatkov, ki se zapisujejo na obrazec osebne izkaznice. Med drugimi se (kot to določa točka 11) zapisuje tudi podatke o stalnem ali začasnem prebivališču ali oznaka, da državljan nima prebivališča. Nadalje je v 18. točki določeno, da ima osebna izkaznica tudi pomnilniški medij, na katerem so podoba obraza in prstna odtisa oziroma prstni odtis shranjeni kot biometrični podatek, na čip pa se zapisujejo tudi drugi podatki, ki so sicer vidno napisani na obrazcu osebne izkaznice, in sicer:
- dvočrkovna koda države izdajateljice;
- serijska številka osebne izkaznice;
- priimek in ime;
- državljanstvo;
- rojstni datum;
- dvočrkovno kodo države rojstva in kraj rojstva;
- EMŠO;
- spol;
- datum izdaje in datum, do katerega velja osebna izkaznica ob izdaji oziroma navedbo,
da je izdana s trajno veljavnostjo;
Podatek o stalnem ali začasnem prebivališču ali oznaki, da državljan nima prebivališča, se na čip ne zapisuje. Četudi bi s spremembo zakonodaje in povečanjem nabora podatkov, ki se zapisujejo na čipu, pričeli voditi tudi podatek o naslovu, pa sprememba podatka na čipu že izdelane osebne izkaznice ne bi bila mogoča. Vsi podatki, zapisani na čipu, so (enako kot na slovenskem potnem listu) zaščiteni s kriptografskimi mehanizmi, kar pomeni, da so zaščiteni ter kriptirani z infrastrukturo javnih ključev in elektronskim podpisom tako, da je imetnik dokumenta varen pred njihovim spreminjanem, brisanjem in zlorabami. Za zagotavljanje varnosti se uporablja standard ICAO (International Civil Aviation Organization). Za zagotavljanje nespremenljivosti podatkov na čipu je skladno z ICAO standardom implementirana t. i. pasivna avtentikacija. Vse podatkovne skupine na čipu so s strani izdajatelja dokumenta podpisane in shranjene v posebnem področju na čipu (EFSOD). Nadzorni sistem preveri digitalni podpis EFSOD tako, da uporabi javni ključ podpisnika, ki je na čipu. Verodostojnost preveri tako, da ugotovi, ali mu je potrdilo izdal ustrezni državni CSCA. Vsi dokumenti, ki imajo poleg slike in ostalih podatkov na čipu shranjene tudi prstne odtise, imajo za dokazovanje pristnosti vgrajeno tudi zaščito EAC (extended access control), ki je sestavljena iz dveh kontrol, ki sta obvezni za države članice EU, in sicer:
- avtentikacija čipa (Chip Authentication);
- avtentikacija terminala (Terminal Authentication).
Po zaključku postopka električne personalizacije čipa se skladno s standardi in zaradi zagotavljanja varnosti podatkov onemogoči brisanje shranjenih zapisov in naknadno zapisovanje digitalnih potrdil ali drugih podatkov s strani imetnika. Navedene procedure temeljijo na Uredbi (EU) 2019/1157 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o okrepitvi varnosti osebnih izkaznic državljanov Unije in dokumentov za prebivanje, izdanih državljanom Unije in njihovim družinskim članom, ki uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja (UL L št. 188 z dne 12. 7. 2019, str. 67). Uredba dodatno napotuje na uporabo številnih skupnih standardov, ki omogočajo široko uporabo osebne izkaznice, ne glede na to, katera država jo izda, saj le to omogoča, da je lahko osebna izkaznica v funkciji univerzalnega dokumenta za izkazovanje istovetnosti in državljanstva, nastopanje v pravnem prometu in elektronsko poslovanje doma in v tujini. Obrazci osebnih izkaznic Republike Slovenije so torej izdelani skladno z mednarodnimi dokumenti in standardi, ki urejajo področje potovalnih dokumentov, na uporabo le teh pa napotuje ZOIzk-1, ki v 6. členu določa tudi, da se osebne izkaznice izdajajo na obrazcu, ki so predpisani s Pravilnikom o izvrševanju Zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 31/22). Nadalje pojasnjujemo, da je osebna izkaznica uradni identifikacijski dokument, s katerim lahko imetnik izkazuje podatke, ki izhajajo iz nje. Predložena osebna izkaznica lahko v številnih postopkih učinkovito nadomesti potrdilo, ki bi ga morali sicer državljanu izdati iz uradne evidence. Ker se lahko z osebno izkaznico izkazuje državljanstvo imetnika, je tako enakovreden izdanemu potrdilu o državljanstvu, prav tako pa državljanu tudi ni potrebno pridobiti potrdila o prijavljenem stalnem prebivališču oziroma stalnem naslovu v tujini iz registra stalnega prebivalstva (npr. za potrebe bančnega poslovanja), ker svoj naslov lahko izkaže z osebno izkaznico. Takšno potrdilo bi moral sicer državljan plačati, in sicer v višini 3 EUR skladno s prvo točko Tarifne številke 4 Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO). Poleg stroška, ki bi ga državljan imel s pridobitvijo potrdila, bi zanj to pomenilo tudi administrativno oviro (sploh za državljane, ki prebivajo v tujini), nenazadnje bi povečano število izdanih potrdil iz uradne evidence pomenilo tudi povečano število vlog, ki bi jih obravnavale upravne enote. V primeru, da podatka o naslovu posameznik ne bi mogel izkazovati z identifikacijskim dokumentom, ki za polnoletno osebo velja praviloma 10 let, bi bilo zanj potrebno v obdobju desetih let za izkazovanje podatka o naslovu prebivanja pred različnimi organi in pravnimi osebami izdati celo večje število potrdil, saj se veljavnost potrdila lahko omejuje tudi na čas od izdaje (npr. 3 mesece od izdaje). Potrdilo prav tako ni prevedeno v tuj jezik. Za osebno izkaznico se predpostavlja, da je podatek, ki je naveden na njej ustrezen celotno obdobje njene veljavnosti, saj zakonodaja sicer določa predložitev dokumenta v uničenje. Tudi podatek o naslovu na osebni izkaznici se lahko dokazuje v tujini, brez potrebe po prevajanju. Zapis stalnega naslova oziroma stalnega prebivališča državljana v tujini pa je na ta način dosegljiv vsem v trenutku predložitve, torej tudi tistim, ki nimajo tehničnih možnosti za branje čipa. V zvezi s podatkom o kraju rojstva po pojasnjujemo, da se je na nove osebne izkaznice med ostale podatke dodalo dvočrkovno kodo države rojstva in kraj rojstva z namenom povečanja uporabnosti osebne izkaznice. Pri plačilu odkupnine morajo namreč državljani ob identifikaciji z osebno izkaznico brez tega podatka kraj rojstva dodatno navajati in dokazovati, kar izhaja iz izvrševanja Uredbe (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006 (UL L 141 z dne 5. 6. 2015, str. 1), ki velja za vse ponudnike plačilnih storitev (banke, hranilnice, pošto …) v Evropski uniji od junija 2017. Pobudo za administrativno razbremenitev oziroma poenostavitev postopkov glede na navedeno ocenjujemo kot nesprejemljivo.
Nova osebna izkaznica
Pobuda
Spoštovani, pišem vam v imenu številnih državljanov, ki menimo, da trenutna ureditev glede spremembe naslova na osebni izkaznici povzroča nepotrebne težave in stroške. Nova osebna izkaznica vsebuje čip, na katerem so shranjeni podatki, vključno z naslovom prebivališča, ta pa je tudi natisnjen na samo osebno izkaznico. Ob spremembi naslova je potrebno izdati novo osebno izkaznico, kar prinaša določene težave, ki bi se jim lahko izognili. Razlogi za pobudo: Nepotrebni stroški in stres za državljane. Izdelava nove osebne izkaznice ob spremembi naslova predstavlja dodaten strošek in nepotreben stres za državljane. Gre za finančno breme, ki bi se mu lahko izognili z enostavnejšo rešitvijo, kot je posodobitev naslova zgolj na čipu brez potrebe po izdaji nove izkaznice. Preveč osebnih podatkov je na novi izkaznici. Trenutna ureditev, kjer so na izkaznici natisnjeni tudi naslov prebivališča in kraj rojstva, pomeni nepotrebno izpostavljanje osebnih podatkov. V primeru izgube ali kraje izkaznice so ti podatki dostopni nepooblaščenim osebam, kar predstavlja varnostno tveganje. V številnih drugih državah se ob spremembi naslova osebna izkaznica le posodobi na upravni enoti, kjer se na čipu zapiše nov naslov. Ta rešitev je hitra, učinkovita in ne zahteva izdelave novega dokumenta, kar državljanom prihrani čas in denar. Trenutna ureditev, ki zahteva izdelavo nove izkaznice ob vsaki spremembi naslova, se zdi predvsem v interesu ponudnikov storitev izdelave osebnih izkaznic, saj jim omogoča dodaten zaslužek. Vendar pa to ni v interesu državljanov, ki se soočajo s finančnimi in logističnimi nevšečnostmi. Predlog: Predlagamo, da se v zakonsko ureditev vključi primer dobre prakse iz drugih držav, možnost posodobitve naslova prebivališča zgolj na čipu osebne izkaznice brez potrebe po izdaji nove izkaznice. Hkrati predlagamo, da se razmisli o odstranitvi podatkov o naslovu prebivališča in kraju rojstva s fizičnega dela izkaznice, s čimer bi povečali varnost osebnih podatkov. Verjamemo, da bi ta sprememba poenostavila postopek za državljane, zmanjšala nepotrebne stroške in povečala varnost njihovih osebnih podatkov.