Prijava stalnega prebivališča novorojenčka

Odgovor Ministrstva za notranje zadeve: 

Ministrstvo za notranje zadeve se je seznanilo s pobudo, ki se nanaša na poenostavitev postopka
prijave stalnega prebivališča novorojenčka v primerih, kadar novorojenček ne biva na stalnem
naslovu matere. Predlagatelj izpostavlja, da Zakon o prijavi prebivališča sicer že dobro ureja to,
da dodatna prijava novorojenčka ni potrebna, saj določa, kaj se šteje kot stalno prebivališče
novorojenčka. Ta avtomatizem deluje ustrezno, so pa specifike, ki bi se lahko poenostavile.
Predlagatelj ugotavlja, da sicer lahko v primeru, ko novorojenček stalno ne prebiva na naslovu,
ki se mu v skladu z zakonom določi ob rojstvu, starša ali eden od staršev s soglasjem drugega
oziroma drugi zakoniti zastopnik v roku 30 dni od rojstva prijavi otroka na drug naslov, kjer stalno
prebiva, naprej pa navaja konkreten primer, kjer bo novorojenček prebival na stalnem naslovu
očeta, ki je hkrati naslov, kjer je mati prijavljena samo začasno. Novorojenček bo zato dobil ob
rojstvu avtomatično stalno prebivališče matere, kjer ne bo prebival, zato bo potrebno zanj na
upravni enoti narediti spremembo v roku 30 dni. Predlagatelj navedeno vidi kot nepotrebno
birokratsko oviro, ki bi se lahko uredila z ustreznim dokazilom že ob rojstvu. Predlaga, da bi se
po prijavi in formalnih ureditvah v bolnišnici drugi dan, ko dobi otrok EMŠO in se navedejo vsi
drugi ustrezni podatki za uradne evidence, enostavno vprašalo mamo, kje bo imel otrok stalni
naslov in če ni enak stalnemu matere, naj ima le-ta zraven tudi ustrezno dokazilo, da se to lahko
uredi.
Svoj predlog utemeljuje s tem, da je popolnoma razumljivo, da bodoča starša, ki sta npr. v
najemniškem stanovanju prijavljena začasno, nikakor ne moreta brez soglasja lastnika stalno
prijaviti novorojenčka na nek naslov, kjer nista stalno prijavljena. To bi lahko uredila takoj, če bi
se lastnik predhodno strinjal in če bi imela mama pri sebi ustrezno dokazilo. Ali pa če bi se
enostavno mama strinjala, da se otroku dodeli stalni naslov očeta in ne njenega. S tem se po
oceni predlagatelja prihrani naknadna pot na upravno enoto.
Ministrstvo za notranje zadeve, ki je pristojno za izvrševanje Zakona o prijavi prebivališča (Uradni
list RS, št. 52/16, 36/21 in 3/22 – ZDeb; v nadaljevanju: ZPPreb-1) uvodoma pojasnjuje, da je bil
tako imenovani »avtomatizem prijave novorojenčkov« v zakonu opredeljen s ciljem zmanjševanja
ovir pri prijavah prebivališč tako za starše kot za osebje v porodnišnici (kjer so se v preteklosti že
jemale izjave o prebivališčih otrok) ter na upravnih enotah, kjer so te izjave obravnavali. Hkrati se
Ministrstvo za javno upravo
oao.predlogi@gov.si
je zagotovilo, da je prijava prebivališča otroka izvedena v najkrajšem možnem času. Morebitna
odstopanja se lahko korigirajo s prijavo po rednem postopku, ki se izvede za nazaj.
Pri postavitvi pravil za prijavo stalnega prebivališča novorojenčka, ki so določena v šestem do
desetem odstavku 5. člena in za prijavo začasnega prebivališča, ki so določena v četrtem
odstavku 10. člena ZPPreb-1, se je sledilo tako življenjskim situacijam kot temeljnemu cilju
zakona, to je, da ima vsak prijavljen prebivališče na naslovu, kjer dejansko prebiva. Ob tem je
potrebno izhajati iz definicije, da je stalno prebivališče naslov, na katerem posameznik dejansko
stalno prebiva, ta naslov pa predstavlja središče njegovih življenjskih interesov, kar se presoja na
podlagi družinskih, partnerskih, delovnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med
posameznikom in naslovom, kjer živi, obstajajo tesne in trajne povezave. Začasno prebivališče
(z izjemo tujcev, ki prebivajo v Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje) pa ima po
svoji zakonski definiciji naravo sekundarnega naslova, na katerem posameznik začasno prebiva
zaradi dela, šolanja, prestajanja kazni ali drugih razlogov.
V primeru mlade družine, ki ga navajate, kjer ima na naslovu prijavljeno stalno prebivališče samo
oče (in kamor bi starša želela, da se prijavi tudi novorojenček), mati pa je prijavljena na naslovu
samo začasno, stalno pa drugje, je evidentno, da prijava matere ne izpolnjuje zakonskih zahtev.
Po prej navedenih definicijah bi morala biti na tem naslovu stalno prijavljena tudi mati, prijava
otroka pa v tem primeru ne bi predstavljala težave.
Z namenom zaščite posameznikov, ki jim lastniki oddajajo nepremičnine, po drugi strani pa jim
ne dovolijo stalne prijave, pa velja, da 7. člen ZPPreb-1 določa, da lastnik, solastnik ali
stanodajalec, ki posamezniku dovoli bivati na naslovu, ne sme omejevati njegove prijavne
obveznosti. Tovrstno postopanje je opredeljeno kot prekršek, za katerega je v 45. členu zakona
predpisana globa v višini od 200 do 600 evrov. Četudi starša prebivata v najemniškem stanovanju
in najemno pogodbo podaljšujeta npr. samo na eno leto, je njuna obveznost, da v skladu s 5.
členom ZPPreb-1 upravni enoti prijavita stalno prebivališče v osmih dneh od dneva naselitve na
naslov, kjer stalno prebivata. ZPPreb-1 pri prijavah prebivališč dodatno ščiti kategorijo otrok, s
tem, ko v drugem odstavku 23. člena določa, da upravna enota prijavi stalno prebivališče, kadar
gre za prijavo stalnega prebivališča otroka na naslov, ki je enak že prijavljenemu naslovu enega
ali obeh staršev, četudi niso izpolnjeni drugi osnovni pogoji za prijavo (če ni predloženega
dokazila o pravici do prebivanja; če ni določene hišne številke ali številke stanovanja; če ni
ustrezne namembnosti; če so preseženi površinski standardi, določeni za prijavo prebivališča).
Primeri, ko prijava prebivališča otroka ne ustreza zakonskemu »avtomatizmu« in jo je zato
potrebno spremeniti, so v praksi izredno redki, zato bi predstavljala vprašanja v zvezi z
ustreznostjo prijave osebju porodnišnice, ki ureja ostalo dokumentacijo ob rojstvu, nepotrebno
obremenitev. Hkrati ni prav, da bi bile morebiti zelo specifične osebne okoliščine določitve naslova
izpostavljene osebju bolnišnice. Po našem mnenju imajo starši, kjer se upravičeno pojavlja
specifika nastanitve otroka izven zakonsko predvidenih situacij, ki lahko zagotavljajo avtomatizem
prijave, zagotovljene zadostne možnosti spremembe naslova. Pri tem dodatno velja, da prijave
ni treba urejati z osebnim obiskom upravne enote, ampak lahko prijavo olajša možnost vložitve
zahteve preko portala e-Uprave, vloga se lahko posreduje na elektronski predal upravne enote
ali pa se prijava uredi preko pooblastila drugi osebi.
Iz navedenega sledi, da sta starša v primeru, ko sta se naselila na nov naslov, pa čeprav sta
nastanjena v stanovanju, ki ni v njuni lasti, dolžna pristojnemu organu prijaviti stalno prebivališče
na naslovu, kjer prebivata. Ob tem pa ima glede na že veljavne zakonske določbe, tudi
novorojenček prijavljeno stalno prebivališče na naslovu, kjer z družino stalno prebiva.
Sprememba na tem področju ni potrebna.