Oddajte pobudo

Zbiranje podpisov volivcev v podporo zahtevi za razpis referenduma

Področje: Javna uprava
  • 16. 12. 2011Pobuda objavljena
  • 16. 12. 2011Pobuda posredovana v odziv
  • 13. 01. 2012Pobuda sprejeta in zaključena

Pobuda

1. pobuda uporabnika:

Zbiranje podpisov za referendumsko zahtevo brez vmešavanja Upravnih enot

Protiustavno je, da izvršilna veja oblasti nadzoruje in vpliva na potek zbiranja 40.000 podpisov preko Upravnih enot, saj gre pri referendumu v celoti za zakonodajni postopek.

Razbremenitev Upravnih enot bi bila olajšanje vsem, v Švici podpise pregledujejo lokalne skupnosti po tem, ko jih volilke in volilci oddajo "na ulici".

2. pobuda uporabnika

Predlagam, da se omogoči dati podpis za podporo
- referendumu
- volilnemu kandidatu (posamezniku ali politični stranki)
po pošti brez, da bi podpisal na upravni enoti. Menim, da je podpis pred uradnikom na upravni enoti nepotrebno administrativno breme. Podpis je enako veljaven, če ga narediš doma ali pred uradnikom.

Odgovor pristojnega organa

Zbiranje podpisov volivcev v podporo zahtevi za razpis referenduma ureja 16.b člen Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZRLI), v skladu s katerim lahko volivec poda podporo na različne načine:

1. OSEBNO PRED PRISTOJNIM ORGANOM
Volivec lahko da podporo s podpisom predpisanega obrazca (na podlagi Odredbe o določitvi obrazca podpore volivca (Uradni list RS, št. 43/94, 93/01 in 74/06) osebno pred pristojnim organom, ki vodi evidenco volilne pravice, ne glede na kraj stalnega prebivališča. Uradna oseba ob predložitvi obrazca podpore najprej ugotovi identiteto volivca in ga nato po podpisu in overitvi vnese v računalniško evidenco. Identiteta se praviloma ugotovi na podlagi veljavne javne listine (osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje, maloobmejna prepustnica, orožna listina). Upravne enote pri potrjevanju obrazcev skrbno preverijo, da so vsi podatki, ki jih vpisuje volivec oziroma volivka vpisani čitljivo in popolno.

Obrazec mora biti žigosan in podpisan s strani  volivke oziroma volivca in uradne osebe, saj je le takšno podporo mogoče šteti kot veljavno. Volivec lahko da svojo podporo s podpisom na predpisanem obrazcu samo enkrat. Potrjen obrazec upravne enote vrnejo volivcu, saj obrazce podpore zbira pobudnik.

2. PREKO ENOTNEGA DRŽAVNEGA PORTALA E-UPRAVA
Volivec lahko podpiše obrazec tudi preko enotnega državnega portala e-uprava z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom (3. in 4. odstavek 16.b člena ZRLI). Upravna enota prejme elektronsko podpisan obrazec in na podlagi uradnih evidenc preveri identiteto volivca. Če je elektronski obrazec pravilno podpisan in volivec vpisan v evidence volilne pravice, podpora pa še ni evidentirana, upravne enote podpore evidentirajo v računalniški evidenci in potrjen obrazec posredujejo pobudniku. V primeru, da podpisnik ali elektronski podpis ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev, mora upravna enota zavrniti potrditev obrazca in o tern obvestiti podpisnika.


3. VOLIVCI V BOLNlŠNICAH, DOMOVIH ZA STAREJŠE OBČANE, ZAVODIH ZA INVALIDNE OSEBE, NA PRESTAJANJU ZAPORNE KAZNI
Volivci, ki so v času zbiranja podpor v bolnišnicah, domovih za starejše, zavodih za invalidne osebe in podobnih zavodih ter osebe na prestajanju zaporne kazni, lahko svojo podporo izrazijo tako, da njihov podpis na obrazcu potrdi posebej za to pooblaščena oseba organa oziroma zavoda. Odgovorna oseba zavoda oziroma organa, pooblasti osebo zaposleno v zavodu oziroma organu (npr: socialno delavko, osebo odgovorno za prijavo prebivališča itd.). Volivec tako izpolnjen obrazec podpore pošlje pobudniku, ki poskrbi, da se dana podpora pošlje upravni enoti za vpis podpore v računalniško evidenco.


4. VOLIVCI, KI STALNO ALI ZAČASNO PREBIVAJO V TUJINI
Osebe, ki med potekom roka za zbiranje podpisov stalno ali začasno prebivajo v tujini, lahko svojo podporo izrazijo tako, da njihov podpis na obrazcu potrdi uradna oseba diplomatskega predstavništva ali konzulata Republike Slovenije v tujini (v nadaljevanju DKP) ali oseba, ki jo za potrjevanje identitete volivcev določi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve (v nadaljevanju MZZ). Volivec izpolnjen obrazec podpore pošlje pobudniku. Pobudnik sam poskrbi, da se podana podpora zaradi vpisa le-te v računalniško evidenco pošlje upravni enoti za vpis podpore v računalniško evidenco.


5. BOLNI IN INVALIDI
Osebe, ki imajo v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, vendar zaradi bolezni ali invalidnosti ne morejo osebno pred pristojni organ, lahko svojo podporo dajo pred uradno osebo pristojnega organa, ki takšno osebo obišče na domu najpozneje šest dni pred iztekom roka za predložitev zahtev oz. dajanje podpor. Potrjen obrazec podpore volivec nato pošlje pobudniku, ki poskrbi, da se dana podpora pošlje upravni enoti za vpis podpore v računalniško evidenco.


Nadalje v zvezi s 16. b členom ZRLI menimo, da pri zbiranju podpisov volivcev v podporo zahtevi za razpis referenduma ne moremo govoriti o »vmešavanju« upravnih enot. Natančna evidenca podpisov pred pristojnim državnim organom je nujno potrebna, zato tudi zakon natančno določa pogoje, ki so potrebni za oddajo podpisov podpore.


Upravne enote ne nadzorujejo ali vplivajo na potek zbiranja podpisov, temveč morajo v času, ko teče rok za zbiranje podpisov, zagotoviti, da volivci lahko dajo podporo zahtevi za razpis referenduma. Skladno z ZRLI volivci namreč podpišejo obrazec osebno pred pristojnim organom, ki vodi evidenco volilne pravice (upravne enote). S tern se zagotavlja, da dajo podporo tisti, ki imajo to pravico - t.j. volivci (kdor ima volilno pravico). Obličnost za dajanje podpore zahtevi za razpis referenduma je nujna, saj bi zbiranje podpisov na »ulici« pomenilo nevarnost zlorabe instituta referenduma.


Menimo tudi, da veljavna ureditev ne pomeni, da izvršilna veja oblasti nadzoruje all vpliva na potek zbiranja podpisov oziroma na referendumski postopek, ki je del zakonodajnega postopka v širšem smislu. Za načelo delitve oblasti, ki je temeljno načelo organizacije državne oblasti, je značilno, da so organi, ki opravljajo temeljne funkcije državne oblasti, pri svojem delovanju relativno samostojni in neodvisni od drugih organov, tako da nobeden od njih ne more prevladati. Med njimi obstaja prefinjen sistem vzajemne kontrole, omejevanja, brzdanja in prepletene soodvisnosti ter ravnovesja (t i. sistem nadzora in ravnotežja).


Tudi Ustavno sodišče RS je v odločbi U-l-54/09-13, z dne 14. 4. 2011 (Uradni list RS, št. 34/11) v zvezi s tem vprašanjem sprejelo stališče, da mora država zagotoviti, da pri izvrševanju pravice do referendumskega odločanja ne bo prihajalo do morebitnih nepravilnosti ali celo zlorab in očitke o neskladju zakonske ureditve z ustavo zavrnilo.