Odgovor Ministrstva za pravosodje:
Ministrstvo za pravosodje se zahvaljuje za pobudo, v zvezi s katero pojasnjujemo, da smo v njej
izpostavljeno problematiko na predlog Vrhovnega sodišča RS že ustrezno naslovili v Predlogu
zakona o spremembah Zakona o dedovanju, ki ga pripravljamo na ministrstvu in je trenutno v
fazi medresorskega usklajevanja. V predlog zakona smo vključili določbo, v skladu s katero bo
sodišče po elektronski pošti poslalo pravnomočen sklep o dedovanju organizaciji za plačilni
promet, pri kateri je imel zapustnik odprt račun ali shranjeno drugo premoženje. Elektronsko
poslovanje namreč ne sme imeti za posledico, da bi pri uveljavljanju pravic udeležencev sodnih
postopkov, ki nimajo odprtega varnega elektronskega predala, prihajalo do zapletov v zvezi s
prepisi sklepov, ki so izvorno izdelani v elektronski obliki. Zato bodo banke po predvideni
ureditvi prejele sklep o dedovanju v izvirni elektronski obliki neposredno od sodišč. S tem bodo
stranke zapuščinskega postopka pri uveljavljanju svojih pravic na podlagi pravnomočnih
sklepov o dedovanju pri organizacijah za plačilni promet oziroma bankah razbremenjene
dodatnega dokazovanja pristnosti prepisa elektronskega dokumenta.
Odgovor Združenja bank Slovenije:
Spoštovani,
Združenje bank Slovenije se strinja, da ni nobenega dvoma, da imata elektronsko podpisan dokument oz. potrdilo o pravnomočnosti enako moč kot papirni verziji. Težavo pa predstavljajo praktične situacije, kadar potrdila o pravnomočnosti banka ne prejme neposredno v elektronski obliki od sodišča, temveč ga dostavi stranka - največkrat natisnjenega na papirju, saj večina fizičnih oseb še nima varnega elektronskega predala za sprejem pisanj. Takšnega potrdila o pravnomočnosti pa ni mogoče šteti za ustreznega, saj mora biti izvorno papirni dokument v papirni obliki (ali vsaj v »kvalificirano pretvorjeni« elektronski obliki), izvorno elektronski pa v elektronski obliki. Natisnjena e-potrdila o pravnomočnosti se zato običajno zavračajo oziroma se stranko zaprosi, naj sodno pisarno pozove, da e-dokument pošlje neposredno banki. Za banke in hranilnice je namreč vsekakor zelo pomembno, da lahko zanesljivo preverijo veljavnost dokumenta in/ali potrdila o pravnomočnosti oz. elektronskega podpisa, saj se drugače izpostavljajo tveganjem zlorab in s tem odgovornosti, če izplačila sredstev iz bančnih računov niso opravljena pravilno oz. z zadostno skrbnostjo.
Administrativne ovire na strani bank pri dedovanju
Pobuda
Podajam pobudo za administrativno razbremenitev postopkov na strani bank pri izvrševanju sklepov o dedovanju glede bančnih računov. Država že leta vlaga energijo in denar v digitalizacijo in s tem poenostavitev postopkov, pristop bank pa je v tem pogledu v posmeh vsem tem naporom. Sodišča namreč izdajo sklepe o dedovanju in poslujejo z elektronskimi podpisi, ki jih na bankah ne upoštevajo in stranke pri izvrševanju sklepov glede bančnih računov umrlih pošiljajo ponovno na sodišča, da jim odtisnejo fizične žige, kar je v digitalni dobi nezaslišano. Potem pride do absurdnih situacij, da sodišča nimajo takrat uradnih ur, kar pomeni, da stranke ne morejo urediti ničesar. Stranke se tako vrtijo v začaranem krogu. Nikakor se ne morem znebiti občutka, da to na bankah počnejo namenoma, saj na ta način dalj časa razpolagajo z sredstvi zapustnikov, do katerih ne morejo priti dediči. Nujno, je, da se poslovanje sodišč in bank poenoti, predvsem pa banke ne morejo biti nad zakoni in ne slediti digitalizacijskemu napredku. Prepričan sem, da se da to minimalno spremembo zelo hitro uvesti v poslovanje bank, na zadovoljstvo uporabnikov.