Diskriminatornost Zakona o dohodnini

Odgovor Ministrstva za finance:

Spoštovani,

v zvezi z izpostavljeno problematiko uveljavljanja posebne olajšave za vzdrževanje družinskih članov, Ministrstvo za finance pojasnjuje:

Po določbah 114. člena Zakona o dohodnini (v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) se rezidentom Slovenije, ki vzdržujejo družinske člane, prizna posebna olajšava v obliki zmanjšanja letne davčne osnove, 115. člen pa opredeljuje, kdo se šteje za vzdrževanega družinskega člana zavezanca.

Po četrtem odstavku 115. člena ZDoh-2 se za vzdrževanega družinskega člana zavezanca šteje tudi otrok, starejši od 18 let, ki se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in ima po predpisih o prijavi prebivališča prijavljeno isto stalno prebivališče kot starši oziroma posvojitelji ter nima lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu.

Po prvem odstavku 115. člena se za vzdrževanega družinskega člana zavezanca šteje zakonec, ki ni zaposlen ter ne opravlja dejavnosti, nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona in razvezani zakonec zavezanca, če mu je s sodbo oziroma dogovorom, sklenjenim po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, priznana pravica do preživnine, ki jo plačuje zavezanec. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu.

Izhodišče pri vzpostavitvi celotnega sistema olajšav za vzdrževane družinske člane je pavšalna ocena stroškov, ki izhajajo iz dolžnosti preživljanja v skladu s primarno zakonodajo. Tako sistem olajšav za vzdrževane družinske člane po ZDoh-2 v splošnem temelji na zakonskih kriterijih dolžnosti preživljanja, kot je določena v Družinskem zakoniku (v nadaljevanju: DZ), s čimer se zagotavlja notranja usklajenost zakonodaje. Pri tem pa se posamezne olajšave priznavajo v odvisnosti od izpolnjevanja pogojev, določenih v ZDoh-2. Namen tovrstne olajšave je, da se določen del stroškov vzdrževanja prizna kot odbitna postavka pri ugotavljanju davčne osnove od dohodkov osebe, ki družinskega člana vzdržuje, pod pogoji, ki so določeni v ZDoh-2.

Po DZ obstaja omejena obveznost preživljanja polnoletnih otrok, saj morajo starši preživljati svoje otroke do polnoletnosti, po polnoletnosti pa le pod določenimi pogoji najdlje do otrokovega dopolnjenega 26. leta starosti -  pri tem pa morajo otroka, ki je sklenil zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti, starši preživljati le, če ga ne more preživljati zakonec ali zunajzakonski partner. Na drugi strani pa je preživninska obveznost med zakoncema v času zakonske zveze omejena drugače - zakonec, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, lahko zahteva, da ga drugi zakonec preživlja, kolikor je v njegovi moči. Navedene preživninske obveznosti po DZ so v ZDoh-2 prenesene na način, da se v okviru subjektov, med katerimi obstaja preživninska obveznost, določa tudi posebna olajšava za vzdrževane družinske člane, pri čemer pa je treba dodati, da je posebna olajšava za vzdrževane družinske člane po ZDoh-2 urejena v določenih delih širše kot je opredeljena preživninska obveznost po DZ.

Ministrstvo za finance glede na navedeno meni, da so pogoji za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane po ZDoh-2 usklajeni s pogoji glede obveznosti preživljanja, določenimi s primarno zakonodajo (tj. DZ), v določenih delih pa širše, zato ocenjuje, da je trenutna ureditev tovrstnih olajšav po ZDoh-2 ustrezna.