Pobuda za zmanjšanje DDV na tisk knjig na 5%

Odgovor Ministrstva za finance:

Sistem obdavčevanja dobav blaga in storitev z davkom na dodano vrednost (DDV) je v Republiki Sloveniji določen z Zakonom o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19, 72/19, 196/21 – ZDOsk, 3/22, 29/22 – ZUOPDCE, 40/23 – ZDavPR-B in 122/23; v nadaljevanju: ZDDV-1), ki je urejen in uveden skladno z Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 347, z dne 11. 12. 2006 s spremembami; v nadaljevanju: Direktiva o DDV).

Države članice EU morajo spoštovati okvir pravnega sistema EU in nacionalna pravila sprejemati v okviru možnosti, ki jih dopušča evropska zakonodaja. Stopnje DDV, ki se uporabljajo za dobavo blaga in storitev v Sloveniji tako temeljijo na omenjeni direktivi. Ta direktiva postavlja okvir za obdavčenje blaga in storitev z DDV znotraj EU in omogoča državam članicam, da za določeno blago in storitve uporabijo znižane stopnje DDV, s ciljem zagotoviti večjo dostopnost takšnega blaga ali storitev za končnega potrošnika. Med blagom, za dobavo katerega lahko države članice uporabijo znižano stopnjo, so tudi knjige, časopisi in nekatere druge tiskane publikacije.

DDV se v Sloveniji obračunava in plačuje po splošni, 22 % stopnji od davčne osnove in je enaka za dobavo blaga in storitev. Ne glede na navedeno se za določene dobave blaga in storitev obračunava in plačuje DDV po nižji, 9,5 % stopnji od davčne osnove, in sicer za dobave blaga in storitev iz Priloge I in po posebni nižji stopnji 5 % od davčne osnove za dobave blaga in storitev iz Priloge IV.

Namen uvedbe posebne nižje stopnje DDV za knjige in druge tiskane materiale je bil v omogočanju lažjega dostopa do knjig in podobnih publikacij in s tem zagotavljanje širše dostopnosti literature za končnega potrošnika.

Vendar pa se pojma "dobava knjig" ne more enostransko širiti na celoten produkcijski postopek, vključno s tiskarskimi in založniškimi storitvami. Tiskarji opravljajo storitev tiskanja, ki je obdavčena po splošni stopnji DDV, ne glede na končni produkt tega tiskanja, bodisi so to knjige, časopisi, koledarji ali reklamne publikacije. Razlikovanje med stopnjo DDV za končni izdelek in stopnjo DDV za storitve, ki prispevajo k njegovi produkciji, odraža ločitev med dobavo blaga (knjige) ter opravljanjem storitve (tiskanja). Za storitev tiska pa v skladu z DDV direktivo uporaba nižje stopnje DDV ni mogoča.

Pomembno je tudi razumeti, da se v sistemu DDV strošek DDV prevali na končnega kupca. Zavezanci lahko vedno vstopijo v sistem DDV in s tem pridobijo možnost, da si povrnejo predhodno plačan DDV, kot je na primer strošek DDV za storitev tiskanja, kar pomeni, da se lahko razbremenijo tega stroška.

Kot že pojasnjeno, je namen nižjih stopenj DDV v razbremenitvi končnega potrošnika in ne posameznih gospodarskih panog ali sektorjev. Vendar pa se drobnoprodajne cene praviloma oblikujejo prosto na trgu, davčna obremenitev pa je le en izmed vrste elementov, ki vplivajo na oblikovanje višine drobnoprodajne cene. Dosedanje izkušnje pri zniževanju stopenj DDV v Sloveniji kažejo, da se nižanje stopenj DDV praviloma ni odražalo v nižanju drobnoprodajnih cen blaga in storitev, kar je namen nižjih stopenj DDV. Torej tudi uvedba nižje stopnje DDV za tiskarske storitve (če bi bila mogoča) ne bi predstavljala zagotovila za znižanje cen tiskarskih storitev.

Odgovor Ministrstva za kulturo:

Zahvaljujemo se vam za pobudo, ki ste jo objavili na vladnem spletnem portalu, povezano s predlogom znižanja stopnje DDV proizvodne cene knjige. Vprašanje urejanja davčne politike in določanja stopnje DDV je v pristojnosti Ministrstva za finance, zato smo se pri našem odgovoru usmerili predvsem na tiste poudarke, ki so v pristojnosti Ministrstva za kulturo.

Na Ministrstvu za kulturo se zavedamo pomena slovenske knjige, ne le za ohranjanje in krepitev slovenske besede, temveč tudi za splošni kulturni, pa tudi siceršnji razvoj našega naroda, slovenske države in njenih državljanov, pa tudi mednarodne prepoznavnosti slovenske literarne ustvarjalnosti. V Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo je tudi jasno navedeno, da med temeljne naloge na področju knjige in založništva sodijo tudi skrb za kakovostne otroške in mladinske knjige ter revije, prevode slovenskih del v tuje jezike ter prevode vrhunskih del tujih avtorjev v slovenski jezik, prav tako pa tudi predstavitve slovenske literarne ustvarjalnosti v domačem in mednarodnem prostoru. Da bi krepili področje knjige in založništva v vseh njegovih dimenzijah je Slovenija leta 2008 ustanovila Javno agencijo za knjigo RS (v nadaljevanju javna agencija). Temeljni namen njenega delovanja je iskanje sistemskih rešitev za dolgoročnejšo in stabilno podporo slovenskemu založništvu, zlasti podporo izvirni ustvarjalnosti in skrbi za razvoj slovenskega jezika in terminologije pri prevodnih delih, skrb za promocijo branja in kupovanja knjig na nacionalni ravni, pa tudi spodbude za krepitev knjigarniške mreže, ki prispeva k zagotavljanju dostopnosti knjig znotraj celotnega enotnega slovenskega kulturnega prostora. Prav tako je ena njenih pomembnih prioritet podpora slovenskim avtorjem. Javna agencija v ta namen redno razpisuje javne razpise in pozive. Med njimi velja omeniti  Javni poziv za izbor kulturnih projektov na področju mobilnosti v tujini, ki je med drugim namenjen neposredni podpori avtorjem leposlovnih ali humanističnih del, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku. Prav tako redno razpisuje javne razpise za sofinanciranje javnih kulturnih dejavnosti v knjigarnah, kjer je eden od ciljev vključevanje slovenskih avtorjev in strokovnjakov ter promocija njihovega dela na kulturnih dogodkih v knjigarnah. Vsako leto razpiše javni razpis za izbor prejemnikov štipendij za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila, izvedla je javni razpis za dodelitev delovnih štipendij avtorjem in prevajalcem, samozaposlenim v kulturi. Javna agencija sprejema tudi različne ukrepe, povezane s krepitvijo položaja avtorjev. Med drugim je tako v zadnjih letih povišala izhodiščno vrednost avtorskega honorarja.

Zavedati se je potrebno, da je izdaja in prodajna veriga knjige kompleksen proces, ki vključuje tako področje umetniškega ustvarjanja kot tudi storitvene dejavnosti, ki sodijo na področje gospodarske dejavnosti. Z vidika pristojnosti Ministrstva za kulturo je predmet obravnave končni izdelek – knjiga (in druge publikacije), zato se Ministrstvo za kulturo osredotoča predvsem na knjigo (in druge publikacije) kot končni (umetniški) izdelek in kulturno dobrino, katere zagotavljanje je, skladno z Zakonom Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, v javnem interesu za kulturo in v pristojnosti Ministrstva za kulturo. Kot smo že omenili, področje davkov spada v pristojnost Ministrstva za finance, se je pa Ministrstvo za kulturo že v preteklosti jasno zavzemalo za znižanje davka na dodano vrednost na knjige, s čimer je v ospredju zavzemanje za večjo dostopnost knjig čim širšemu krogu bralcev, pa tudi zagotavljanje ustreznih pogojev celotni knjižni verigi, v katero so vključeni tako avtorji in bralci, kot tudi založniki, knjigotržci in knjižnice. V tej luči je Ministrstvo za kulturo tudi pozdravilo sprejem novele Zakona o davku na dodano vrednost novembra 2019, s katero se je obdavčitev knjig in drugih publikacij znižala z 9,5 na pet odstotka. Posebna znižana stopnja DDV se uporablja za obdavčitev dobav (vključno s knjižnično izposojo) knjig, časopisov in periodičnih publikacij na fizičnih nosilcih ali dobavljenih elektronsko ali oboje (vključno z brošurami, letaki in podobnim gradivom, otroškimi slikanicami, knjigami za risanje ali pobarvankami, glasbenimi deli, tiskanimi ali v rokopisu, zemljevidi in hidrografskimi ali podobnimi kartami), kar pomeni, da so knjige in vse drugo našteto bolj dostopne širšemu krogu bralcev.

Ministrstvo bo tako tudi v prihodnje, v okviru svojih možnosti in pristojnosti, aktivno podpiralo vse predloge in ukrepe, ki bodo prispevali k razvoju in krepitvi področja knjige ter dostopnosti kakovostne slovenske knjige kot kulturne dobrine za vse.