Zaračunavanje storitev na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda

Odgovor ministrstva za naravne vire in prostor

Zahteve za opremljanje aglomeracij so predpisane v 19. členu Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur.l.RS, št. 98/158, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2), iz katerega izhaja, da morajo biti aglomeracije zaradi izvajanja storitev javne službe opremljene z javnim kanalizacijskim omrežjem in komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode oz. njeno dodatno obdelavo v skladu z zahtevami predmetne Uredbe. Za skupino objektov pa se lahko aglomeracija opremi tudi z malo komunalno čistilno napravo (MKČN) z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, ki se šteje kot del javne kanalizacije.
 

Hkrati vas seznanjamo tudi z 19. členom Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 – ZVO-2), kjer je obdelana sestava cene, in sicer prva alineja tega člena pravi, da v okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se ločeno oblikujejo in obračunavajo cene za storitve javne službe:
-     odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin,
-     odvajanje padavinske odpadne vode s streh,
-     storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami,
-     čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin in
-     čiščenje padavinske odpadne vode s streh.
 
V četrti alineji istega člena je predračunska cena storitev javne službe iz prve in tretje alineje prvega odstavka tega člena je sestavljena iz omrežnine, cene opravljanja storitev javne službe in okoljske dajatve, iz druge, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena pa iz omrežnine in cene opravljanja storitev javne službe.
 
21. člen te Uredbe pravi, da enota količine storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav ter obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave je izražena v m3 opravljene storitve, za katero se šteje količina dobavljene pitne vode, ki se odvaja v nepretočno greznico, obstoječo greznico ali malo komunalno čistilno napravo.
 
Dodatno pa MKČN (manjše od 50 PE) naslavlja tudi Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/12, 98/15 in 44/22 – ZVO-2), ki v 12. členu določa, da se za odvajanje komunalne odpadne vode iz čistilnih naprav zaračuna okoljska dajatev.
 
Vprašanje 2:
 
Katere storitve zaračunavati v primeru, ko so vgradnjo individualne MKČN na območju manjše aglomeracije financirale fizične osebe?
Obrazložitev:
Ureditev za posamezne objekte ali skupine objektov z MKČN ali nepretočno greznico v aglomeracijah z obremenitvijo, manjšo od 500 PE je možna, če občina na podlagi ekonomske analize opremljanja ugotovi, da bi opremljanje z javno kanalizacijo za aglomeracijo povzročilo več kot trikrat večje stroške glede na stroške opremljanja v skladu s četrtim odstavkom 19. člena Uredbe.
Pri ekonomski analizi je treba upoštevati najmanj varianto opremljanja z enim javnim kanalizacijskim sistemom za celotno aglomeracijo, varianto opremljanja z več javnimi kanalizacijskimi sistemi za skupine objektov v aglomeraciji in varianto opremljanja z ureditvami za posamezne objekte ali skupine objektov (MKČN do 50 PE in nepretočne greznice), pri tem pa upoštevati stroške in koristi vsake od obravnavanih variant ob smiselni uporabi določb predpisa, ki ureja enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju financ.
Hkrati pojasnjujemo, da so z Uredbo določeni oskrbovalni standardi za opravljanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Uredba torej določa obveznost opremljanja z javno kanalizacijo in pogoje, pri katerih se skupine objektov ali posamezen objekt v aglomeraciji lahko opremi na drug način. Skladno z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, se način opravljanja javne službe, v tem okviru pa tudi vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, ki so lastnina lokalne skupnosti ter del javne lastnine, ki je javno dobro, in varstvo, ki ga uživa, določi s predpisi občin. Glede na navedeno je določitev javne ali privatne infrastrukture oziroma razmejitev med javno in privatno infrastrukturo, v izvirni pristojnosti občine. S tem je podana tudi razmejitev med zavezanci za zagotovitev posamezne vrste infrastrukture. Javno kanalizacijo, ki je javna infrastruktura lokalnega pomena, zagotovi občina, individualno ureditev za posamezen objekt pa zagotovi investitor oziroma lastnik objekta. Zavezanec za vzdrževanje in kritje obratovalnih stroškov je po našem mnenju tisti, ki je lastnik zadevne infrastrukture. V kolikor bi torej občina v občinskem predpisu ureditve za posamezne objekte ali skupine objektov opredelila kot del javne infrastrukture v lasti občine, je le-ta tudi dolžna zagotoviti tovrstne uredite in skrbeti za njihovo vzdrževanje ter prevzeti druge potrebne obveznosti (npr. kritje obratovalnih stroškov); v kolikor pa se MKČN do 50 PE ali nepretočne greznice v aglomeraciji štejejo kot privatna infrastruktura, pa so jih dolžni zagotoviti in skrbeti zanje lastniki objektov.
 
Na koncu še velja izrecno izpostaviti, da ministrstvo lahko podaja pravno neobvezujoča mnenja in pojasnila predpisov iz njegove pristojnosti, ne more pa se opredeliti do konkretnih postopkov, ki jih vodi posamezen upravni, inšpekcijski, občinski ali katerikoli drug organ. Vsak organ je namreč pri vodenju postopkov in odločanju v zadevah iz svoje pristojnosti v okviru zakonodaje samostojen.