Odgovor ministrstva za zdravje
Ministrstvo za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) je v obravnavo prejelo
pobudo, ki se vsebinsko nanaša na delovno področje ministrstva. V pobudi je navedeno, da je skladno s 137.
členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT,
33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 –
ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1, v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) osnova za
odmero nadomestila za čas bolezni ali poškodbe plača v preteklem mesecu za polni delovni čas.
Predlagatelj se sprašuje, zakaj se pri nadomestilu, ki se zagotavlja v breme obveznega
zdravstvenega zavarovanja, upošteva višina plače iz preteklega leta. Navaja, da delodajalec tako
nikoli ne prejme refundiranih sredstev na podlagi dejanskega obračuna. Če bi se upoštevali
dejanski obračuni plač in povračala višina le-teh, bi težave s podatki bile odpravljene, prav tako
delodajalci ne bi posegali v osebne podatke delavcev o njihovih preteklih višinah dohodkov.
V zvezi s predmetno pobudo pojasnjujemo, da osmi odstavek 137. člena ZDR-1, na katerega se
sklicuje pobudnik, velja le za obračun nadomestila plače, ki bremeni delodajalca. V skladu s
tretjim odstavkom 137. člena ZDR-1 delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev
v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z
delom, do 20 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 80 delovnih dni v
koledarskem letu. V primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe
pri delu izplačuje delodajalec nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za
vsako posamezno odsotnost z dela. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec
nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
Pri daljši odsotnosti z dela delavca zaradi bolezni ali poškodbe gre torej nadomestilo plače v
breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni, da ga sicer zavarovancu še naprej
izplačuje delodajalec, vendar izplačana sredstva nadomestila refundira od Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS). Nadomestilo, ki gre v breme
obveznega zdravstvenega zavarovanja, se ne odmeri po določbah ZDR-1, temveč po določbah
Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13
– ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C,
47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21
– ZDOsk, 15/22, 43/22, 100/22 – ZNUZSZS, 141/22 – ZNUNBZ, 40/23 – ZČmIS-1 in 78/23, v
nadaljnjem besedilu: ZZVZZ). ZZVZZ v 31. členu namreč določa, da je osnova za nadomestilo
povprečna mesečna plača in nadomestila oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v
koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. Gre za specialno
določbo, katere namen je izravnava morebitnih nihanj v plači oz. zneskih, ki se upoštevajo v
osnovo za odmero nadomestila (večja socialna pravičnost), poleg tega se na ta način tudi
preprečuje morebitne špekulacije glede višine nadomestila.
Potrebno je poudariti, da je delodajalec dolžan nadomestilo, ki se zagotavlja v breme obveznega
zdravstvenega zavarovanja, izplačati v višini, ki je določena v ZZVZZ, Pravilih obveznega
zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 79/94, 73/95, 39/96, 70/96, 47/97, 3/98, 3/98,
51/98 – odl. US, 73/98 – odl. US, 90/98, 6/99 – popr., 109/99 – odl. US, 61/00, 64/00 – popr.,
91/00 – popr., 59/02, 18/03, 30/03, 35/03 – popr., 78/03, 84/04, 44/05, 86/06, 90/06 – popr., 64/07,
33/08, 7/09, 88/09, 30/11, 49/12, 106/12, 99/13 – ZSVarPre-C, 25/14 – odl. US, 25/14, 85/14,
10/17 – ZČmIS, 64/18, 4/20, 42/21 – odl. US, 61/21, 159/21 – ZZVZZ-P, 183/21, 196/21 – ZDOsk,
142/22 – odl. US in 163/22) in Pravilniku o uveljavljanju izplačila nadomestila plače iz obveznega
zdravstvenega zavarovanja na zahtevo delodajalca (Uradni list RS, št. 12/20) . Če delodajalec
zavarovancu izplača višji znesek, ga ZZZS v okviru refundacije nadomestila ni dolžan povrniti,
saj je bil izplačan v višjem znesku, kot ga določa veljavna zakonodaja.
V zvezi s pridobivanjem podatkov o osnovi pa pojasnjujemo, da lahko od 1. 7. 2023 dalje
delodajalci, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije (PRS), do podatkov za potrebe obračuna
nadomestila plače med začasno zadržanostjo delavca od dela zaradi zdravstvenih razlogov,
dostopajo na portalu SPOT (elektronski dostop do podatkov). Delodajalec na portalu SPOT lahko
pridobi podatke o osnovi za obračun nadomestila v breme delodajalca in tudi podatke za obračun
nadomestila plače v breme ZZZS.
V primeru obračuna nadomestila plače v breme ZZZS bo mogoče pridobiti podatke o osnovah od
1. januarja 2022 naprej, v primeru obračuna nadomestila plače v breme delodajalca pa od 1.
marca 2023 naprej. Do podatkov delodajalci lahko dostopajo na podlagi izdanega bolniškega lista
(eBol) za zaposlenega.
Zahtevek za refundacije
Pobuda
Pozdravljeni, na podlagi ZDR-1 137.člena 8 alineja V primeru odsotnosti z dela delavca zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, znaša višina nadomestila plače delavcu, ki bremeni delodajalca, 80 odstotkov plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas. Zakaj se pri zahtevkih pa upošteva višina v preteklem letu? Delodajalec tako nikoli ne prejme refundiranih sredstev na podlagi dejanskega obračuna temveč na podlagi višine preteklih dohodkov - le-ta je lahko zaradi različnih zaposlitev višja ali nižja od dejanskega izplačila. V kolikor bi se upoštevali dejanski obračuni plač in povračala višina le-teh bi težave z podatki bile odpravljene, prav tako delodajalci ne bi posegali v osebne podatke delavcev o njihovih preteklih višinah dohodkov.