Oddajte pobudo

Obdavčitev

Področje: Finance
Pristojni organi: MDDSZ, MF
  • 17. 05. 2023Pobuda objavljena
  • 17. 05. 2023Pobuda posredovana v odziv
  • 08. 06. 2023Pobuda sprejeta in zaključena

Pobuda

Pozdravljeni.

Prav vsako leto moram plačati dohodnino na prejeto pokojnino za preteklo leto. ZPIZ in FURS se ne moreta uskladiti, vsak dela po predpisih, vsaj tako pravijo, rezultat pa je doplačilo dohodnine. Če se stvari uskladijo do take mere, da se pokojnine čez leto izplačujejo v vsoti, katera pokrije vse, da potem ne pride do doplačila dohodnine. Mogoče je pa vse načrtno, kajti pokojnine se malo dvignejo in nato to vsoto lepo vrneš FURS-u. 

Odgovor pristojnega organa

Odgovor Ministrstva za Finance

V zvezi s pobudo, ki se nanaša na plačilo dohodnine od prejete pokojnine, poslano preko portala STOPbirokraciji.si, Ministrstvo za finance v nadaljevanju pojasnjuje način obdavčevanja pokojnin po zakonu, ki ureja dohodnino.
 
Pokojnine iz naslova (obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in invalidskega zavarovanja se po Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 in naslednji; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) štejejo za dohodek iz zaposlitve oziroma delovnega razmerja. Ti dohodki se vštevajo v letno davčno osnovo in se pri posameznem davčnem zavezancu na letni ravni obdavčujejo sintetično preko progresivnih davčnih stopenj ter ob upoštevanju davčnih olajšav. Od teh dohodkov se med letom plačuje akontacija dohodnine (da se davčno breme zavezancev bolj enakomerno porazdeli), ki se odšteje od odmerjene dohodnine na letni ravni po poteku davčnega leta, ter opravi poračun. Če je znesek odmerjene dohodnine na letni ravni večji od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, zavezanec doplača razliko dohodnine. Če je znesek odmerjene dohodnine na letni ravni manjši od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, se zavezancu razlika dohodnine vrne.
 
Akontacija dohodnine od pokojnine se izračuna ob upoštevanju temeljnega pravila glavni/neglavni delodajalec, pri čemer se za glavnega delodajalca šteje tisti delodajalec (za delodajalca se šteje tudi izplačevalec pokojnine), pri katerem zavezanec dosega pretežni del dohodkov iz delovnega razmerja.
 
Akontacija dohodnine se od pokojnine, izplačane s strani glavnega delodajalca (izplačevalca pokojnine), izračuna tako, da se za posamezni dohodek uporabijo stopnje dohodnine in lestvica iz 122. člena ZDoh-2, preračunana na 1/12 leta, upošteva pa se tudi dvanajstina davčnih olajšav, za katere zavezanec izpolnjuje pogoje (npr. splošna, osebna, posebna osebna in posebna olajšava). Akontacija dohodnine od pokojnine, izplačane s strani delodajalca, ki ni glavni delodajalec, pa se izračuna po stopnji 25 % od izplačane pokojnine brez upoštevanja olajšav, razen olajšave iz tretjega do šestega odstavka 112. člena ZDoh-2 (olajšava v obliki zmanjšanja dohodnine v višini 13,5 % pokojnine ali drugega dohodka).
 
V primeru, da zavezanec prejema pokojnino s strani več izplačevalcev (npr. tudi pokojnino iz tujine), in je znesek pokojnine, izplačane s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) večji od zneska tuje pokojnine, se akontacija dohodnine od tuje pokojnine odmeri po pravilu, ki velja za neglavnega delodajalca.
 
Zavezanec se lahko v primeru prejema nekaterih dohodkov (npr. od delne pokojnine) odloči, da se akontacija dohodnine od teh dohodkov izračuna in plača po znižani stopnji, vendar ne nižji od 16 %, če oceni, da bo akontacija dohodnine previsoka glede na pričakovano dohodnino na letni ravni. V primeru, da pa prejema pokojnino s strani neglavnih izplačevalcev (npr. iz tujine), pa se lahko odloči ali se mu od navedenih pokojnin na medletni ravni akontacija dohodnine izračuna (in jo mora med letom plačati) po višji ali nižji stopnji ali se ne izračuna in ne plača, če oceni, da akontacija dohodnine ni ustrezna glede na pričakovano dohodnino na letni ravni.
 
Kot navedeno se pokojnine obdavčujejo sintetično (se seštevajo) na letni ravni po progresivnih davčnih stopnjah z upoštevanjem določenih olajšav. Med letom pa se plačuje akontacija dohodnine, da se davčno breme bolj enakomerno porazdeli ter se zasleduje enakomerno zagotavljanje prihodkov državnega proračuna. Pri določitvi višine davčne stopnje ter načina izračuna, obračuna in plačila akontacij dohodnine od posameznih vrst dohodkov se sledi cilju, da se v splošnem višina med letom plačanih akontacij dohodnine od različnih vrst dohodkov zavezancev, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, v čim večji meri približa odmerjeni dohodnini na letni ravni. V splošnem se navedeni cilj v največji možni meri lahko doseže pri zavezancih, ki celo leto redno dosegajo eno vrsto dohodka (mesečno v približno enaki višini), od enega izplačevalca, ter se tako že med letom akontacija dohodnine izračuna z upoštevanjem progresivnih stopenj in ustreznih olajšav. V nasprotnih primerih (neredni dohodki, različne vrste dohodkov, dohodki od več izplačevalcev, …) navedenega cilja na ravni posameznega davčnega zavezanca ni mogoče vedno doseči, saj je od dohodkovnega položaja posameznika odvisno, ali njegova povprečna davčna stopnja dohodnine na letni ravni (ko se seštejejo vsi dohodki, ki se vštevajo v letno davčno osnovo) odstopa od uporabljene davčne stopnje pri akontaciji dohodnine.
 
V skladu s tem Ministrstvo za finance meni, da sta veljavna davčna obravnava ter način izračuna akontacije dohodnine od dohodkov iz delovnega razmerja, med katere spadajo tudi pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ustrezna. Glede na raznolikost položajev posameznih davčnih zavezancev pa je praktično nemogoče vzpostaviti sistem akontacij dohodnine, da pri posameznih davčnih zavezancih med letom ne bi prihajalo do premalo ali preveč plačanih akontacij glede na letno obveznost iz naslova dohodnine.