Odgovor Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Na ministrstvu se vam zahvaljujemo za izraženo stališče in vam z vidika pokojninskega in invalidskega zavarovanja pojasnjujemo, da najnižjo zavarovalno osnovo, od katere se plačujejo prispevki za delavce, ki so v obvezno zavarovanje vključeni na podlagi delovnega razmerja, predpisuje četrti odstavek 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22, v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2). Skladno z določbami 144. člena morajo delodajalci plačati prispevke od plače oziroma nadomestila plače ali pa primerljive plače za delo v Republiki Sloveniji samo v primeru, da je tako določena zavarovalna osnova nižja od 60 % zadnje znane povprečne plače v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. V navedenem primeru morajo delodajalci plačati prispevke od zavarovalne osnove, ki je višja, kot pa je dejanska plača oziroma nadomestilo plače oziroma primerljiva plača za enako delo v Republiki Sloveniji.
Navedeno pomeni, da 60 % zadnje znane povprečne letne plače, preračunane na mesec, predstavlja zgolj spodnjo omejitev zavarovalne osnove in ne zgornje. Prispevki morajo biti plačani od zavarovalne osnove, ki je določena v prvem in drugem odstavku, najmanj pa od zavarovalne osnove iz četrtega odstavka v primeru, kadar je plača delavca nižja od predpisanega zneska.
V pobudi navajate, da so delavci tisti, ki plačajo prispevke od razlike do najnižje osnove za plačilo prispevkov in s tem prejmejo nižji neto, hkrati pa od tega nimajo nič. Na ministrstvu pojasnjujemo, da vaša navedba ne drži, saj drugi odstavek 152. člena ZPIZ-2 določa, da je v primeru, če se prispevki plačujejo od zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, za zavarovance iz 14. člena tega zakona zavezanec za plačilo prispevka zavarovanca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavarovanec za del prispevka, ki odpade na plačo ali nadomestilo plače, in delodajalec za del prispevka, ki odpade na razliko med zneskom 60 % povprečne plače in plače ali nadomestila plače delavca. Navedeno torej pomeni, da je v primeru, da je plača zavarovanca nižja od predpisanega zneska, zavezanec za plačilo tako prispevka zavarovanca kot tudi prispevka delodajalca do najnižje zavarovalne osnove delodajalec.
Na koncu bi želeli še pojasniti, da se zavarovancem, ki večino svoje aktivne dobe plačujejo prispevke od najnižje zavarovalne osnove, pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove, ki jo predstavlja 76,5 % povprečne mesečne plače, izplačane v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji ter povečane za odstotek, s katerim so usklajene pokojnine od 1. januarja tekočega koledarskega leta. Višina pokojnine torej ni vezana zgolj na zavarovalno načelo, ampak se v okviru socialnega zavarovanja upoštevajo tudi nekateri elementi solidarnosti. Najnižja zavarovalna osnova je tako vzpostavljena z namenom, da zavarovanec ne more plačevati nižjih prispevkov od zakonsko določene višine in se mu posledično prizna višja pokojnina, saj so zavarovanci na nek način prisiljeni, da za primer starosti, invalidnosti ali pa morebiti smrti plačujejo vsaj prispevke v tej višini na eni strani, na drugi strani pa omogoča tudi dolgoročno finančno vzdržnost pokojninske blagajne.
Ukinitev minimalne osnove za prispevke ali izenačitev z minimalno plačo
Pobuda
Delavci z najnižjimi plačami plačujejo prispevke od razlike do najnižje osnove za plačilo prispevkov. Že tako imajo nizke plače, potem morajo pa še plačati prispevke od razlike in s tem prejmejo še nižji neto. Če bi od tega vsaj kaj imeli, ampak se ta osnova npr. ne upošteva pri izračunu nadomestil v breme ZZZS. Hkrati pa S.P. ki plačuje prispevke od te iste najnižje osnove, prejme nadomestilo na podlagi te osnove. V razmislek predlagam, da se pojem najnižje osnove za zaposlene ukine ali pa se breme vseh prispevkov prenese na delodajalca.