Poenostavitev na področju kreditov

Odgovor Ministrstva za finance

1. Pristojnosti Ministrstva za finance

V zvezi s poslovanjem bank bi želeli uvodoma pojasniti, da je primarna naloga Ministrstva za finance kot resornega ministrstva za področje bančništva v prvi vrsti oblikovanje sistemskih rešitev, ki omogočajo učinkovito in varno delovanje bank ter njihov nadaljnji razvoj, in ne nadzorovanje ali pregledovanje poslovanja posamezne banke. Ministrstvo za finance ni pristojno za presojanje ustreznosti postopkov in politike banke niti ni pristojno posegati v obligacijska razmerja, kamor sodi tudi poslovanje banke s komitenti. Zato lahko podamo le splošen odgovor.

Za pobudo občana se vsekakor najlepše zahvaljujemo, saj so administrativne razbremenitve in poenostavitve postopkov vsekakor vedno zaželene. Vendar pa v tem primeru lahko le pojasnimo, da se z dokončnim  poplačilom kredita banka ne smatra več kot upnik, ker s to transakcijo v svojih poslovnih knjigah ne izkazuje več bilančne terjatve do komitenta niti zunajbilančne evidence, kjer vodi zavarovanja. Banka tako iz tega naslova nima in ne prevzema več tveganj niti koristi in iz tega naslova tudi več ne nosi stroškov. Banka po dokončnem poplačilu terjatev tudi nima več poslovne potrebe in postopkov, ki bi zahtevali obisk notarja. Banka je vsekakor dolžna izdati listino (izbrisno pobotnico), ki komitentu služi kot dokazilo, na podlagi katere notar hipoteko izbriše.

Skladno z drugim odstavkom 7 . člena Zakona o potrošniških kreditih (v nadaljnjem besedilu: ZPotK-2) pa mora banka kot dajalec kredita zagotoviti potrošniku predhodne informacije o kreditni pogodbi, ki morajo med drugim vsebovati tudi podatke o pogojih kredita in obveznostih potrošnika ter potreben dodaten pouk, opozorila in pojasnila glede vrste in načina sklepanja kreditnih pogodb. Skladno z 12. členom ZPotK-2 mora kreditna pogodba vsebovati tudi stroške notarskih storitev, če so potrebni. Poleg tega 39. člen ZPotk-2, ki se nanaša na kreditne pogodbe za nepremičnino, navaja potrebno zagotavljanje jasnih in razumljivih informacij kreditojemalcu, ki vključuje tako skupne stroške kredita za potrošnika kot tudi morebitne dodatne stroške v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino, ki niso vključeni v skupne stroške kredita za potrošnika in jih je treba plačati v povezavi s kreditno pogodbo za nepremičnino.

Tretji odstavek 12. člena ZPotk-2 pa pri tem navaja, da potrošniku ni treba plačati stroškov, ki v kreditni pogodbi niso navedeni ali so navedeni nepopolno. Pri tem pa opozarjamo na 24. člen tega zakona, ki v drugem odstavku določa stroške, vključene v efektivno obrestno mero, pri čemer se razne dajatve in stroški, ki jih mora potrošnik plačati pri nakupu blaga ali storitev ne glede na to, ali gre za kreditno ali gotovinsko transakcijo, ne vključujejo v izračun efektivne obrestne mere.

Obliko in vsebino obrazcev za predhodne informacije o kreditni pogodbi, podrobnejšo vsebino in obseg predhodnih informacij predpiše s pravilnikom minister, pristojen za gospodarstvo.

2. Možnosti komitentov

Ministrstvo za finance ne razpolaga z vzvodi, s katerimi bi lahko poseglo v operativne postopke posamezne banke.

Če komitent meni, da se v njegovem primeru dogajajo določene nepravilnosti, lahko le-te sporoči bančnemu nadzorniku (Banki Slovenije). Slednja preverja, če banke poslujejo v skladu z zahtevano zakonodajo.

V nadaljevanju navajamo splošne možnosti, ki jih ima komitent banke v primeru potencialnih težav z banko:

1. za primere sporov z banko morajo banke skladno s 350. členu ZBan-3 potrošnikom omogočiti izvensodno reševanje sporov v zvezi z bančnimi storitvam pred neodvisnim subjektom. Banka, ki pooblasti neodvisni subjekt za odločanje o sporih,  na svoji spletni strani in v vseh prostorih, v katerih posluje s strankami, na vidnem mestu objavi informacijo o pooblaščeni instituciji za reševanje sporov, o obliki in sestavi organa, ki v okviru pooblaščenega subjekta odloča v sporu, in o načinu ter postopku odločanja tega organa;
2. če  z odločitvijo banke o sporu stranka ni zadovoljna, lahko zoper odločitve članic  Združenja bank Slovenije vloži pritožbo na poravnalni svet. Poravnalni svet je namenjen  zunajsodnemu reševanju sporov med bankami in potrošniki. Skladno z Aktom o ustanovitvi in delu, poravnalni svet odloča predvsem o pritožbah zoper odločitve bank, izdane v internem pritožbenem postopku;
3. če želi stranka podati pripombo oziroma pritožbo na bančne uslužbence in način dela le teh, lahko to stori, sklicujoč se na Bančni kodeks. Kodeks namreč določa, da je treba od komitentov prejete pripombe in predloge, ki se nanašajo na poslovanje z njimi, obravnavati in po možnosti upoštevati. V primeru neupoštevanja pravil kodeksa se stranka lahko pritoži na razsodišče Združenja bank Slovenije;
4. v primerih kršitev pogodbeno ali zakonsko določenih pravic lahko stranka vedno, neodvisno od sprožitve zgornjih postopkov, uveljavlja ustrezno sodno varstvo ali zahteva ustrezen, z zakonom predviden inšpekcijski nadzor.

3. Stališče Ministrstva za finance

Glede na določbe ZPotK-2 ocenjujemo, da banka ne nosi stroškov, ki jih ima kreditojemalec pri najetju in poplačilu kredita in se ne nanašajo neposredno na kreditno ali gotovinsko transakcijo, ampak na druge potrebne storitve drugih nosilcev, podobno kot cenitev in dajatve.

Menimo pa, da bi bilo smiselno, da bi Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ki je pristojno za vsebino obrazcev za predhodne informacije o kreditni pogodbi, preučilo možnost dopolnitve njihove vsebine ter preučilo potrebo po morebitni dopolnitvi ZPotK-2, s ciljem, da so potrošniki ob najemu kredita zavarovanega z nepremičnino vsaj seznanjeni o notarskih stroških, ki nastanejo ob izbrisu hipoteke ob rednem dokončnem poplačilu kredita.

Odgovor Ministrstva za gospodarstvo, tehnologijo in šport

V zvezi z vašo prošnjo po preučitvi potrebe po morebitni dopolnitvi ZPotK-2 bi izpostavili nekatere določbe ZPotK-2, ki že urejajo oziroma določajo navedbo določenih stroškov ter opredeljujejo obveznosti pogodbenih strank v zvezi z njimi (npr. pojasnila dolžnosti, obveznost seznanitve, obveznost plačila posameznih stroškov).

In sicer je v 11. točki drugega odstavka 12. člena ZPotK-2 kot obvezno informacijo v kreditni pogodbi potrebno navesti tudi druge stroške, ki izhajajo iz kreditve pogodbe in pogoje, pod katerimi se lahko ti stroški spremenijo. V skladu z 12. točko drugega odstavka 12. člena ZPotK-2 je kot obvezno informacijo v kreditni pogodbi potrebno navesti tudi stroške notarskih storitev, če so potrebni. Tretji odstavek 12. člena ZPotK-2 še določa, da potrošniku ni trebna plačati stroškov, ki v kreditni pogodbi niso navedeni ali so navedeni nepopolno.

Dodatno 39. člen ZPotK-2 določa obveznost dajalca kredita ali povezanega kreditnega posrednika, da zagotavlja potrošniku, glede na vrsto kreditne pogodbe za nepremičnino, brezplačno na papirju drugemu trajnemu nosilcu podatkov ali v elektronski obliki tudi naslednjo jasno in razumljivo informacijo o kreditni pogodbi za nepremičnino. 

- morebitne dodatne stroške v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino, ki niso vključeni v skupne stroške kredita za potrošnika in jih je treba plačati v povezavi s kreditno pogodbo za nepremičnino.

V skupne stroške kredita za potrošnika se namreč v skladu s 24. točko 2. člena ZPotK-2 ne vštevajo notarski stroški. Skupni stroški kredita so opredeljeni za namen izračuna efektivne obrestne mere.

V Pravilniku o vsebini predhodnih informacij in obrazcu za predhodne informacije o potrošniških kreditih za nepremičnino (Uradni list RS, št. 7/17), ki določa vsebino in obliko obveznega obrazca ESIS za predhodne informacije za kreditne pogodbe za nepremičnine je v Prilogi (obrazec ESIS) v Delu A, rubriki 4 (Kreditna obrestna mera in drugi stroški) določeno, da (če je primerno) se za vpis hipoteke plačajo stroški in takse. Hkrati se posebej navede opozorilo za potrošnike, da se prepriča, ali je seznanjen z vsemi ostalimi dajatvami in stroški, ki so povezani s kreditom.

Pri tem bi želeli opozoriti, da so obvezne vsebine kreditne pogodbe (12. člen ZPotK) in obrazca ESIS predmet prenosa določb Direktive 2008/48/ES, ki predstavlja maksimalno harmonizacijo. Slednje pomeni, da države članice ne  smejo ohraniti ali uvesti v svoje nacionalno pravo drugih določb, razen tistih, določenih v tej direktivi.