Oddajte pobudo

Samozaložniki in kako do računov za uveljavitev stroškov?

Področje: Finance
Pristojni organi: AJPES, MF, MGRT, MK
  • 03. 01. 2023Pobuda objavljena
  • 03. 01. 2023Pobuda posredovana v odziv
  • 30. 01. 2023Pobuda sprejeta

Pobuda

Spoštovani.

Nekaj mesecev sem registrirana kot samozaložnica in ugotavljam, da samozaložniki nismo v Ajpesovi bazi, kar pomeni, da ne morem dobiti računov za stroške povezane s knjigo - recimo poštne stroške vezane na pošiljanje knjig ali nabave kuvert za pošiljanje le teh itd. S tem se nenormirancem dela velika škoda, saj ne morejo priskrbeti dokazila o stroških, še posebej po novi ureditvi, ko naslovov trgovci oz. poštni uslužbenci ne morejo vpisovati sami. Na zastavljeno vprašanje na FURS so me napotili na Ajpes, ti me pa znova pošiljajo na FURS.

Odgovor Ajpesa je uraden, brez razmisleka, kako bi zadevo lahko uredili, morebiti z dodano bazo v Ajpesu, ki bi zajemala samozaložnike.

"AJPES ni seznanjen s področno zakonodajo, ki bi določala pridobitev pravne sposobnosti samozaložnikov, vodenje registra samozaložnikov ali določala njihov registrski organ. Za dodatna vprašanja glede registracije in vodenja registra samozaložnikov, ki ga omenjate, se obrnite na organ, ki vam je tovrstno registracijo izvedel. Samozaložniki lahko za opravljanje svoje dejavnosti izberejo različne obstoječe pravnoorganizacijske oblike (s.p., d.o.o., idr.). Glede davčnih vprašanj in vpisa v davčni register vam svetujemo, da se obrnete na Finančno upravo RS ali davčne strokovnjake.

Samozaložniki smo že "a priori" v slabšem položaju od založnikov, ker običajno izdamo eno do dve knjigi na leto in s tem ne zaslužimo dovolj, da bi se registrirali kot s.p. in podobno.

Prosim, da podano pobudo vzamete v reševanje v čim krajšem času in nas samozaložnike vpišete v Ajpesovo bazo.

Odgovor pristojnega organa

Odgovor AJPES

Ocenjevanje ustreznosti pogojev za opravljanje posamezne dejavnosti posledično pa tudi opredelitev pravne osebe in zahtevo za njen vpis v Poslovni register Slovenije, izvede in opredeli organ pristojen za področno zakonodajo, kamor posamezna dejavnost spada. Založniki in samozaložniki v zakonodaji s področja opravljanja založniške dejavnosti niso opredeljeni kot samostojna pravnoorganizacijska oblika oziroma kot poslovni subjekt in svojo dejavnost opravljajo v okviru obstoječih pravnoorganizacijskih oblik (samostojni podjetnik, d.o.o. ali druge pravnoorganizacijske oblike). Prav tako AJPES ni pristojen za tolmačenje zakonodajnih določb ali odločanje o pravicah in obveznostih iz področja plačevanja dajatev, koriščenja pravic posameznih pravnoorganizacijskih oblik poslovnih subjektov ali ocenjevanje stroškovne vzdržnosti opravljanja posamezne dejavnosti. 

Odgovor Ministrstva za kulturo

Glede na to, da gre pri pobudi za vprašanje samozaložništva kot pravnoorganizacijske oblike (samozaložništvo kot dejavnost namreč v Standardni klasifikaciji dejavnosti 2008 sploh ni posebej opredeljeno), se Ministrstvo za kulturo načeloma strinja s stališčem AJPES, da lahko založniki in samozaložniki, upoštevajoč veljavne zakonske in podzakonske predpise, svojo dejavnost opravljajo v okviru obstoječih pravnoorganizacijskih oblik. Ob tem velja poudariti, da gre tako pri založnikih, kot samozaložnikih, očitno za isto dejavnost in sicer »založništvo« (področje J, oddelek 58 v Standardni klasifikaciji dejavnosti 2008).

Trenutno sicer na Ministrstvu za kulturo ne pripravljajo kakršnegakoli predpisa, ki bi založnike ali samozaložnike opredelil kot novo pravnoorganizacijsko obliko, s katero bi se lahko vpisali v Poslovni register Slovenije. Ne glede na to pa bomo pobudo preučili in presodili njeno utemeljenost oziroma smiselnost njene uresničitve.

Odgovor Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo

Poslovni register Slovenije je register vseh poslovnih subjektov s sedežem na območju Republike Slovenije, ki opravljajo dejavnost na trgu. Vanj so vpisani tudi subjekti, ki imajo status po področni zakonodaji, samozaložnik ni pravno-organizacijska oblika, kot so npr. zasebni športni delavci, samostojni kulturni delavec, poklicni športniki, zasebni učitelji in vzgojitelji. ribiči, zasebni zdravstveni delavci idr. Samozaložnik ni 
pravno-organizacijska oblika v tem smislu.

Fizična oseba, ki opravlja samozaložniško dejavnost, se vpiše v davčni register na podlagi četrtega odstavka 52. člena Zakona o finančni upravi. Zanjo ne nastopi obveznost zavarovanja po 15. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2. Samozaložnik tudi ne plačuje pavšalnih prispevkov za posebne primere zavarovanja po ZPIZ-2. Tudi po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ samozaložnik iz naslova 
opravljanja te dejavnosti ni dolžan plačevati pavšalnih prispevkov kot osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic.

Če bi torej želel biti samozaložnik vpisan v poslovni register, bi si po veljavni zakonodaji moral v ta namen izbrati eno izmed obstoječih pravnoorganizacijskih oblik (s.p., d.o.o., samostojni kulturni delavec idr.).

Na ministrstvu so v pripravi strokovne podlage za spremembo zakonodaje, ki ureja poslovni register. Pri pripravi zasledujemo cilj, po katerem bi bili postopki čim bolj enotni in pregledni, podatki o poslovnih subjektih pa bi se vodili na enem mestu, in sicer v poslovnem registru Slovenije. V sodelovanju z resornimi ministrstvi in drugimi deležniki, predvsem registrskimi organi, bomo v postopkih priprave zakonskih rešitev proučili tudi prejeto pobudo glede možnosti morebitnega vpisa samozaložnikov v poslovni register. 

Odgovor Ministrstva za finance

Samozaložnik lahko za opravljanje svoje dejavnosti izbere različne obstoječe pravnoorganizacijske oblike (npr. s.p., d.o.o., idr.). Če ne izbere nobene od obstoječih pravnoorganizacijskih oblik, se mora fizična oseba, ki opravlja samozaložniško dejavnost, v skladu s četrtim odstavkom 52. člena Zakona o finančni upravi (ZFU), za namene obdavčitve, vpisati v davčni register. V tem primeru mora finančnemu uradu predložiti prijavo za vpis dejavnosti v davčni register na predpisanem obrazcu DR- 03, in sicer v osmih dneh po začetku opravljanja dejavnosti.

Ob tem pripominjamo, da za fizično osebo, ki opravlja samozaložniško dejavnost in se v davčni register vpiše na podlagi četrtega odstavka 52. člena ZFU, ne nastopi obveznost zavarovanja po 15. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Takšna oseba tudi ne plačuje pavšalnih prispevkov za posebne primere zavarovanja po ZPIZ-2. Prav tako po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju iz naslova opravljanja samozaložniške dejavnosti ni dolžna plačevati pavšalnih prispevkov kot osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic.

V skladu s 46. členom Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) se za dohodek iz dejavnosti šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške, kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne dejavnosti ali druge samostojne dejavnosti, vključno z izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic. Bistvena elementa na katerih temelji opredelitev dohodka iz dejavnosti je neodvisnost oziroma samostojnost pri opravljanju dejavnosti in trajnost. Neodvisnost oziroma samostojnost se kaže v opravljanju dela za svoj račun in na svoj način, v svojo korist, na svojo odgovornost, ob svojem riziku (jamči s svojim premoženjem). Trajnost je vezana na pojem dejavnosti, pri čemer ni mogoče govoriti o opravljanju dejavnosti, če gre za enkraten posel ali občasne nepovezane posle.

Upoštevaje vsebinsko opredelitev dohodkov, ki izhaja iz značilnosti samozaložbe, se dohodki, doseženi z izdajo knjig v samozaložbi, po ZDoh-2 obravnavajo kot dohodki iz dejavnosti. Kot že omenjeno, se za dohodke iz dejavnosti štejejo vsi dohodki, ki jih doseže posameznik z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti. Izdajanje knjig v samozaložbi se šteje za opravljanje dejavnosti, saj so izpolnjeni vsi bistveni elementi opredelitve dohodkov iz dejavnosti (neodvisnost, samostojnost in trajanje). Samozaložnik dela za lastne potrebe, izdaja samo svoje knjige in običajno v manjšem obsegu. Pri pisanju knjig in izdajanju v samozaložbi gre za aktivnost, ki sama po sebi zahteva daljše časovno obdobje (v obdobje je treba upoštevati pisanje, tehnično pripravo za izdajo in tudi obdobje trženja ter pritekanja dohodkov iz tega naslova) in zahteva od posameznika, da je aktiven v več vlogah.

Fizična oseba, ki opravlja dejavnost, lahko davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti v skladu z ZDoh-2

ugotavlja na enega izmed dveh možnih načinov – z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov (v tem primeru se odhodki za pridobitev prihodkov priznajo v dejanski višini - dejansko izkazani stroški, ustrezne knjige in evidence) ali z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (v tem primeru se odhodki za pridobitev prihodkov priznajo v normirani višini od prihodka).

Z namenom poenostavitve in razbremenitve malih zavezancev (majhen obseg poslovanja) je z ZDoh-2 uvedena tudi možnost, da se zavezanec pod določenimi pogoji lahko odloči za ugotavljanje davčne  osnove od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Normirani odhodki so določeni z ZDoh-2 v odstotku od ustvarjenih prihodkov. Naveden način ugotavljanja davčne osnove mora zavezanec posebej zahtevati na način, določen z zakonom, ki ureja davčni postopek. Več informacij o obdavčitvi dohodka iz dejavnosti lahko preberete na spletni strani FURS, npr. v brošuri z naslovom Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (Davki_za_zacetnike_-_fizicne_osebe_ki_opravljajo_dejavnost.pdf (gov.si).

Iz navedenega izhaja, da je zavezancem, ki izdajajo knjige v samozaložbi, v skladu z ZDoh-2 dana možnost uveljavljanja dejanskih stroškov, nastalih v zvezi z opravljanjem založniške funkcije in tudi vseh stroškov nastalih pri stvaritvi knjige, kar pomeni, da imajo možnost izkazati tudi izgubo, ki je neomejeno prenosljiva v naslednja davčna leta. Ob izpolnjevanju zakonskih pogojev pa imajo ti zavezanci tudi možnost za poenostavljeno ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, pri čemer se normirani odhodki priznajo v zakonski določeni višini in ni možnosti prilagajanja višine normiranih stroškov individualnemu položaju posameznega zavezanca. Zavezanci z majhnim obsegom poslovanja imajo, pod določenimi pogoji, tako možnost, da se odločijo na kakšen način bodo ugotavljali davčno osnovo (po dejanskih ali po normiranih odhodkih).

Samozaložniška dejavnost je torej v primerjavi z drugimi dejavnostmi davčno obravnavana na povsem enak način oz. povedano drugače, po ZDoh-2 imajo dohodki doseženi iz naslova samozaložniške dejavnosti enako davčno obravnavo kot dohodki doseženi iz naslova katere koli druge samostojne dejavnosti. Glede na naravo samozaložniške dejavnosti namreč primerjalno z drugimi dejavnostmi ni mogoče ugotoviti objektivnih razlogov, na podlagi katerih bi bila samozaložniška dejavnost obravnavana drugače kot druge dejavnosti.