Odgovor Ministrstva za javno upravo
Na Ministrstvu za javno upravo, ki je resorno pristojno tudi za pripravo volilne in referendumske zakonodaje, ocenjujemo vaš predlog kot utemeljen in se strinjamo z navedbami, ki ste jih podali v zvezi z pomanjkljivostjo določbe prvega odstavka 34. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI). Določba se nanaša na seznanitev volivcev z vsebino akta o razpisu referenduma ter o besedilu akta, o katerem se bo odločalo na referendumu. Ob tem, kot določata veljavni drugi in tretji odstavek iste zakonske določbe, medije ali drug način objave iz prejšnjega odstavka določi Državna volilna komisija, stroški objave pa se krijejo iz sredstev, namenjenih za izvedbo referenduma. V kolikor se na referendumu odloča o spremembah in dopolnitvah posameznega zakona, je zagotovo pomembno, da so predlagane spremembe in dopolnitve volivcem predstavljene na vsem razumljiv način, tako, da bodo lahko ti enostavno lahko ugotovili, kako in v čem se veljavna ureditev s spremembami in dopolnitvami zakonskega akta spreminja.
Glede na to, upoštevajoč pomembnost celovite obveščenosti volivcev, ki je bistvenega pomena za njihovo odločanje na referendumu, si bomo prizadevali v okviru naslednjih sprememb in dopolnitev ZRLI vključiti tudi dopolnitev določbe prvega odstavka 34. člena, ki bo usklajena tudi z vašim predlogom. Po našem mnenju bi bila ustrezna dopolnitev takšna, da bi se na spletnih straneh Državne volilne komisije hkrati z aktom o razpisu referenduma, v primeru, ko se na referendumu glasuje o zakonu o spremembah oziroma dopolnitvah zakona, objavi tudi prečiščeno besedilo zakona z vidno označenimi spremembami in dopolnitvami, ki bi ga pripravila pristojna služba državnega zbora.
Dopolnitev 34. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi
Pobuda
Spoštovani, predlagam, da se 1. odstavek 34. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi dopolni na način, da se poleg besedila akta o katerem se bo odločalo na referendumu objavi tudi pregleden, razumljiv povzetek poglavitnih rešitev danega akta (npr. v obliki infografike). Določba je v opisanem delu zastarela in ne ne sledi temeljnemu namenu dane ureditve tj. učinkovitemu informiranju volilnih upravičencev. Ti so po sedanji ureditvi obveščeni po več komunikacijskih kanalih (npr. po pošti, spletni strani DVK), pri čemer se jim poleg nekaterih obveznih podatkov (npr. datum izvedbe referenduma), posreduje tudi besedilo akta. V primeru novel zakonov, se torej posredujejo zgolj te, brez osnovnega besedila. Sam predlog akta je torej spisan za naslovnike, ki imajo pravno izobrazbo in so vešči tovrstnih besedil ter jih lahko celovito razumejo in kritično obravnavajo. Trenutna ureditev torej ni primerna za pravne laike, pri čemer tudi zadostna oz. običajna raven pismenosti očitno ne zadošča. Posledično državljani o vsebini odločanja na referendumu niso celovito obveščeni, slednje pa se nadalje odraža tudi v nizki udeležbi na samem referendumu. Skratka, dana zakonska določba je bila sicer že novelirana 2006 in je takrat upoštevala tehnološki napredek ter razširila nabor kanalov za obveščanje. Čas je, da naslednja novela znova ulovi korak s časom ter poseže v samo vsebino obveščanja z opredelitvijo temeljnih zahtev (npr. preglednosti, jasnosti ter razumljivosti).