Ukinitev krajevne pristojnosti UE pri spremembi prebivališča

Odgovor Ministrstva za notranje zadeve

Ministrstvo za notranje zadeve pojasnjuje, da se je zakonska ureditev, v zvezi s krajevno pristojnostjo v postopkih prijave prebivališča, v preteklosti že spreminjala. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 111/07), ki je začel veljati 20. 12. 2007, je v želji po čim večji odpravi administrativnih ovir, odpravil krajevno pristojnost za prijavo oziroma odjavo prebivališča, izdajo potrdil, prijavo začasnega odhoda z območja Republike Slovenije in vrnitev v Republiko Slovenijo ter določitev gospodinjske skupnosti. Za prijavno-odjavno obveznost je torej postala pristojna katera koli upravna enota, ne glede na to, kje ima posameznik prijavljeno stalno ali začasno prebivališče ali ga prijavlja. Za vodenje ugotovitvenega postopka in postopka preverjanja resničnosti prijave je bila še vedno pristojna upravna enota, v kateri ima posameznik prijavljeno prebivališče oziroma ga prijavlja. Tovrstna rešitev, ki jo predlagate tudi sami, pa se je v praksi izkazala za neustrezno iz vidika pojava večjega števila fiktivnih prijav. Ugotovljeno je bilo, da uradne osebe poznajo območje svoje upravne enote (razen v primeru večjih upravnih enot), zato je na območju take upravne enote tudi bistveno manjša možnost za fiktivne prijave večjega števila posameznikov na naslovu, na katerem do takšne prijave ne more in ne bi smelo priti (na primer za prijavo na naslovu nepremičnine, ki ima še veljavno hišno številko, a v naravi ne obstaja, ali za nerazumno veliko število prijavljenih posameznikov na naslovu objekta, ki glede na svojo velikost ali namembnost tega ne omogoča). V praksi so bili zaznani tudi primeri, ko posameznik s prijavo na eni upravni enoti ni bil uspešen, pozneje pa jo je izvedla druga upravna enota. Upravnim enotam se je tako očitala neenotna praksa, kljub izvajanju iste zakonodaje in enotnih navodil. Običajno pa so bile takšne prijave posledica spremenjenega obnašanja prijavitelja (ki je ob prijavi na drugi upravni enoti prilagodil svoja dokazila, izjavo in podobno).

Leta 2019 je bila ustanovljena Medresorska delovna skupina za preučitev problematike fiktivnih prijav prebivališč posameznikov in s tem povezano zlorabo socialnih transferjev, ki jo je vodilo Ministrstvo za notranje zadeve v sodelovanju s Policijo, Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvom za javno upravo, Ministrstvom za okolje in prostor, Ministrstvom za finance in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport. Medresorska delovna skupina je med drugim ponovno uvedbo krajevne pristojnosti prepoznala kot element, ki lahko vpliva k zmanjšanju števila fiktivnih prijav prebivališč in sprejela izhodišča, na podlagi katerih je Ministrstvo za notranje zadeve pripravilo Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 36/21), ki ponovno uvaja krajevno pristojnost. Zakon je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 3. 3. 2021, uporabljati pa se je začel tri mesece po uveljavitvi, to je 27. 6. 2021.

Ponovna uvedba krajevne pristojnosti izhaja iz prvega in drugega odstavka 4. člena, kjer je določeno, da je za prijavo stalnega prebivališča, prijavo začasnega prebivališča in določitev naslova za vročanje v Republiki Sloveniji pristojna upravna enota, na območju katere posameznik prijavlja stalno ali začasno prebivališče. Za prijavo in odjavo začasnega prebivališča, ki jo izvaja stanodajalec, je pristojna upravna enota, na območju katere stanodajalec posamezniku prijavlja oziroma odjavlja začasno prebivališče.

Po enem letu izvajanja novega zakona, smo izvedli pregled stanja in ugotovili, da se cilji novele zakona z novimi vzvodi, ki preprečujejo prijave večjega števila posameznikov na naslovih, kjer prebivanje takšnega števila oseb ni mogoče, uresničujejo.

Naj dodamo, da je zadnja novela Zakona o prijavi prebivališča poenostavila tudi ugotovitvene postopke z uvedbo novega t. i. »skrajšanega upravnega postopka«.

Upravna enota po določbi 23. člena ZPPreb-1 pozove posameznika če le-ta ne izpolnjuje pogojev za prijavo stalnega ali začasnega prebivališča, ker:

• ne predloži dokazila, da ima pravico do prebivanja na naslovu,
• stanovanjski del stavbe, na katero posameznik prijavlja stalno prebivališče, nima določene hišne številke ali v večstanovanjskem delu stavbe ni določene številke stanovanja,
• del stavbe, na katero posameznik prijavlja stalno prebivališče, ni stanovanjski del stavbe oziroma ni namenjen nastanitvi, ali
• stanovanjski del stavbe oziroma del stavbe, namenjene nastanitvi ne dosega površinskih standardov, določenih za prijavo prebivališča.

Posameznik  mora v osmih dneh predložiti dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu oziroma dokazilo, da je na geodetski upravi oddal vlogo za določitev hišne številke ali številke stanovanja oziroma vložil zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb oziroma zahtevo za vpis sprememb podatkov katastra stavb. Če posameznik predloži enega izmed dokazil (razen dokazila o pravici do prebivanja na naslovu, ki ga prijavlja), upravna enota uvede t. i. »skrajšani postopek«, posamezniku pa z dnem predložitve dokazila prijavi začasno prebivališče na naslovu, ki ga prijavlja, in sicer za čas enega leta. 

Od pričetka uporabe novele Zakona o prijavi prebivališča, 27. 6. 2021 pa do 27. 6. 2022, so upravne enote uvedle 4.579 novih skrajšanih postopkov. Od tega je bilo 3.347 postopkov že rešenih. 

Glede na navedeno lahko zaključimo, da se je odprava krajevne pristojnosti za prijavo oziroma odjavo prebivališča v praksi že izkazala za neustrezno zato se je ponovno uvedla krajevna pristojnost za prijavo stalnega ali začasnega prebivališča ter določitev naslova za vročanje, ki pripomore k večji prepoznavnosti fiktivnih prijav in k prenehanju izvajanja navidezno neenotne prakse upravnih enot.