Odgovor Ministrstva za noranje zadeve
Ministrstvo pripominja, da bo pobudo glede črtanja preučilo v okviru naslednje novele Zakona o tujcih, ki je v pripravi.
Glede dolgotrajnih postopkov na nekaterih upravnih enotah Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju: ministrstvo) uvodoma poudarja, da je v skladu z Zakonom o državni upravi (ZDU-1) Ministrstvo za javno upravo pristojno za usklajevanje delovanja upravnih enot na kadrovskem, finančnem in organizacijskem področju z namenom zagotavljanja spoštovanja načel zakonitosti, preglednosti, učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti pri njihovem delovanju.
V skladu s prvim odstavkom 36. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo, 95/21 – popr. in 105/22 – ZZNŠPP, v nadaljevanju: ZTuj-2) mora tujec prošnjo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje vložiti pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji pred potekom roka, do katerega dovoljenje velja. V luči dolgotrajnih postopkov na nekaterih upravnih enotah in z namenom, da se tujcu enotno dovoljenje podaljša še pred potekom veljavnosti obstoječega enotnega dovoljenja, ki ga podaljšuje, je ministrstvo upravnim enotam že leta 2019 podalo usmeritev za delo, v skladu s katero se tujcem predlaga vložitev prošnje za podaljšanje enotnega dovoljenja znotraj časovnega obdobja 90 dni pred potekom veljavnosti enotnega dovoljenja, pri čemer mora pristojni organ v skladu z drugim odstavkom 91. člena ZTuj-2 o prošnjah za izdajo dovoljenja za prebivanje odločiti čimprej, najpozneje pa v 30 dneh od prejema popolne prošnje. Kadar mora pristojni organ zaradi ugotovitve obstoja razlogov za zavrnitev izdaje dovoljenja ali potrdila izvesti poseben ugotovitveni postopek, mora o prošnji odločiti najpozneje v 60 dneh.
Glede vaše pobude za črtanje stavka v osmem odstavku 37.a člena in tretjem odstavku 40. člena ZTuj-2 ministrstvo pojasnjuje, da stavek »Potrdilo tujcu ne dovoljuje prehajanja državne meje, razen če je tujec zaprosil za podaljšanje enotnega dovoljenja ali za izdajo nadaljnjega dovoljenja kot dnevni delovni migrant.« ni vključen v prej navedenih členih ZTuj-2, temveč v drugem odstavku 60.a člena ZTuj-2, pri čemer je pojasnilne narave in pomeni, da potrdilo ne zamenjuje dovoljenja za prebivanje, ko tujec prehaja državno mejo.
Za državljane tretjih držav, ki za vstop in prebivanje v Republiko Slovenijo poleg veljavnega potnega lista potrebujejo tudi veljavni vizum to pomeni, da ne morejo prehajati meje s potrdilom o vloženi prošnji za podaljšanje dovoljenja za prebivanje, saj le-to ni enakovredno dovoljenju za prebivanje. Zato si mora tak tujec v primeru nujnosti pridobiti ustrezen vizum.
Za državljane tretjih držav, ki za vstop in prebivanje v Republiko Slovenijo ne potrebujejo veljavnega vizuma to pomeni, da lahko prehajajo državno mejo, vendar le pod pogoji, kot jih določa Zakonik o schengenskih mejah oziroma ZTuj-2. Ob izpolnjevanju vseh pogojev za vstop, lahko brez veljavnega dovoljenja za prebivanje vstopi tujec, če vstopa z namenom za katerega po zakonu ne potrebuje dovoljenja za prebivanje.
Delavec tujec, ki je v postopku reševanja dovoljenja, ne sme zapustiti Slovenije
Pobuda
Slovensko podjetje, ki zaposluje veliko tujcev iz Bosne in Srbije z enotnimi dovoljenji za delo. Storitve pa opravljamo večinoma v Nemčiji in Avstriji, z urejenimi dovoljenji za delo v teh državah. Težava nastane, ko se rešuje vloga za podaljšanje dovoljenj za delo na Upravnih enotah. Kot je znano se vloge na UE rešujejo zelo dolgo (že 8 mesecev). Naši delavci so brez veljavnih dovoljenj že 7-8 mesecev. Po zakonu, delavec tujec, ki je v postopku reševanja vloge, ne sme zapustiti Slovenije. Torej, 30 naših delavcev v obdobju od februarja 2022 do danes ne sme na delo v Avstrijo ali Nemčijo. Kot sem omenila, večino storitev opravljamo v Avstriji in Nemčiji. Moja pobuda je ta, da se stavek v zakonu 8. odst. 37.a čl. in 3. odst. 40. čl Zakona o tujcih: ."...ne dovoljuje pa mu prehajanja državne meje.." črta.