Urejanje dokumentov za otroka ločenih staršev

Odgovori Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za pravosodje

Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Družinski zakonik glede izvrševanja starševske skrbi v zvezi s prijavo prebivališča v tretjem odstavku 151. člena določa, da tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja in o otrokovem stalnem prebivališču, če s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj. Določb glede prijave začasnega prebivališča (na kar se nanaša spodnje vprašanje) Družinski zakonik nima. Katera dokazila je potrebno predložiti za namen prijave prebivališča določa Zakon o prijavi prebivališča, ki sodi v resorno pristojnost MNZ.
Z vidika zaščite otrokovih koristi v nacionalnih in mednarodnih postopkih odločanja o starševski odgovornosti in ukrepih za varstvo otroka (na podlagi Uredbe sveta št 2019/1111 ali Haških konvencij iz leta 1980 in 1996) pa je predlog smiseln. 

Ministrstva za notranje zadeve

Ministrstvo za notranje zadeve pojasnjuje, da Zakon o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 52/16, 36721 in 3/22 –ZDeb v nadaljevanju ZPPReb-1), prav zaradi poprejšnje nedorečenosti glede prijave prebivališča otroku, v petem odstavku 5. člena izrecno določa, da otroku (posamezniku, ki ni poslovno sposoben) prijavita stalno prebivališče ali stalni naslov v tujini starša ali eden od staršev s soglasjem drugega oziroma drug zakoniti zastopnik na naslov, kjer posameznik stalno prebiva. Soglasje drugega od staršev pri prijavi stalnega prebivališča otroku ni potrebno, če:

1. otroka prijavlja na naslov v Republiki Sloveniji, ki je enak naslovu obeh staršev;

2. otroku prijavlja stalni naslov v tujini, ki je enak naslovu obeh staršev;

3. tujcu, mlajšemu od 18 let, prijavlja stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali stalni naslov v tujini;

4. otroku prijavlja stalno prebivališče tisti od staršev, kateremu je zaupan v varstvo in vzgojo;

5. je otrokovo stalno prebivališče določeno s sporazumom o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ali odločbo pristojnega sodišča;

6. njegovo prebivališče ni znano;

7. mu je odvzeta poslovna sposobnost ali roditeljska pravica;

8. je zadržan izvrševati roditeljsko pravico.

Določbe petega odstavka 5. člena ZPPreb-1 se smiselno uporabljajo tudi za prijavo začasnega prebivališča otroku.

Skladno z navedenim lahko referent zahteva dokazilo, ki izkazuje, da soglasje drugega od staršev ni potrebno (npr. sodbo sodišča, morebitna začasna odredba inp.), le-to pa lahko starš predloži tudi v okrnjeni obliki (npr. prvo stran z izrekom in žigom pravnomočnosti ter zadnjo stran s podpisom; počrnitev delov besedila, ki ga starš noče izpostaviti inp.). Situacija ob prijavi prebivališča, ki jo izpostavljate (posvetovanje z nadrejeni, nerazumevanje sodbe višjega sodišča, branje celotne sodbe), ni pravilo, jo je pa razumeti z vidika skrbnosti presoje dokazil v upravnem postopku prijave prebivališča. Dodatno pojasnjujemo, da prisotnost obeh staršev v upravnem postopku prijave prebivališča ali postopku izdaje potovalnega dokumenta otroku ni potrebna, mora pa skladno z veljavno zakonodajo prisotni starš predložiti vsa zakonsko določena dokazila.

Pojasnjujemo, da Ministrstvo za notranje zadeve podatka o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo v uradnih evidencah nima, niti teh podatkov ne pridobiva s pristojnih sodišč. Matični register, ki vodi in vzdržuje Ministrstvo za notranje zadeve, je računalniško vodena baza podatkov, v katero se vpisujejo matična dejstva: rojstvo, zakonska ali partnerska zveza in smrt ter druga dejstva, določena z zakonom[1], vendar pa dodelitev otroka v varstvo in vzgojo ni zakonsko opredeljena kot matično dejstvo, kot tudi ne sprememba osebnega stanja. Posledično ni mogoče omogočiti morebitne nadgradnje registrov v smislu vnosa podatka, kdo od staršev lahko ureja posamezne postopke, ob tem pa gre izpostaviti tudi številčnost različnih upravnih postopkov. Tudi morebitno pošiljanje dokumentacije na posamezni mail bi moralo imeti zakonsko podlago, ob tem pa izražamo pomisleke predvsem glede preglednosti posameznih zadev oziroma dokumentov, ki bi se na predlagan način pošiljali/hranili, varstva osebnih podatkov, ažurnosti posredovane dokumentacije, kot tudi informacijske varnosti pri pošiljanju dokumentacije v vseh sporih o varstvu in vzgoji skupnih otrok v Republiki Sloveniji (četudi varen elektronski predal).

Glede na vse navedeno ocenjujemo, da je v izogib izpostavljeni situaciji kratkoročnejša rešitev predvsem izobraževanje/osveščanje referentov, ki upravne postopke vodijo oziroma v teh postopkih opravljajo posamezna upravna dejanja.

Ministrstvo za pravosodje

Skladno s 53. členom Zakona o nepravdnem postopku1 (v nadaljevanju: ZNP-1) se tedaj, kadar je treba sklep, izdan po določbah X. poglavja, v katerem so urejeni postopki za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij, poslati upravni enoti zaradi vpisa v matični register, sodišču za vpis zaznambe v zemljiško knjigo ali drugim organom ali organizacijam zaradi vpisa v javno knjigo ali evidenco, pošlje prepis sklepa, ki ne vsebuje obrazložitve (prvi odstavek navedenega člena). Zaradi vpisa določenih dejstev v javne evidence oziroma registre je namreč relevanten le izrek sklepa, ne pa tudi sama obrazložitev oziroma razlogi, ki so narekovali odločitev sodišča.

V drugem odstavku navedenega člena pa je dodatno določeno tudi, da sodišče zaradi uveljavljanja pravic v drugih postopkih izda na predlog udeleženca postopka prepis sklepa, izdanega po določbah tega poglavja, ki ne vsebuje obrazložitve. Gre za ukrep varovanja občutljivih osebnih podatkov, v primerih ko stranka odločbo potrebuje za uveljavljanje svojih pravic v drugih postopkih, v katerih razlogi za sklep, s katerim je bilo urejeno osebno stanje ali družinsko razmerje, niso potrebni. V opisanem primeru stranka predloži organu, pri katerem uveljavlja pravico, tak poseben prepis sklepa, ki vsebuje le izrek, ne pa tudi obrazložitve. Navedeno pravilo velja za vse sklepe sodišča, izdane po določbah X. poglavja.

Zakon o matičnem registru (v nadaljevanju: ZMatR) sicer ne sodi v pristojnost Ministrstva za pravosodje, zato v zvezi s tem dodajamo le, da skladno z 20. členom ZMatR matičar vpisuje v matični register le tista dejstva in podatke, ki so mu bili prijavljeni oziroma, ki jih vsebujejo akti organov, pristojnih za odločanje o spremembi osebnih stanj. Sodišče kot organ, ki izda odločbo, ki vpliva na spremembo osebnega stanja vpisane osebe, mora odločbo, ki skladno s prvim odstavkom 53. člena ZNP-1 ne vsebuje obrazložitve, posredovati pristojnemu organu v petnajstih dneh od dneva njene pravnomočnosti oziroma izdaje (20. člen ZMatR).