Preoblikovanje samostojnih podjetnikov v kapitalske družbe

Odgovor Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo

Z vidika odprave administrativnih ovir ni razvidno, kateri postopki na podlagi vaših predlogov bi bili poenostavljeni, ker je ustanovitev samostojnega podjetnika najmanj administrativno zahtevno. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov in samostojnih podjetnic posameznic, povezanih oseb, gospodarskih interesnih združenj, podružnic tujih podjetij in njihovega statusnega preoblikovanja. S ciljem zagotovitve dobrega poslovnega okolja se omogoča samostojnim podjetnikom izvajanje dejavnosti kot fizičnim osebam, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Registracija samostojnega podjetnika je namreč hitra, preprosta in brezplačna ter ustanovitveni kapital ni potreben. Podjetnik lahko začne opravljati dejavnost, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register Slovenije. Prav tako lahko podjetnik vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva v skladu s posebnim standardom, če so izpolnjeni določeni pogoji. Statusna oblika samostojnega podjetnika je pomembna za mlade, ki imajo težavo pri prehodu na trg dela, za inovatorje, druge skupine fizičnih oseb, ki želijo udejanjiti podjetniške ideje. Naj podkrepimo navedena dejstva s statističnimi podatki, in sicer je bilo na dan 26. 7. 2022 vpisanih v AJPES 109 455 aktivnih samostojnih podjetnikov.

Predlagate tudi, da bi morali določiti prehodno obdobje za preoblikovanje samostojnih podjetnikov v eno od kapitalskih družb. Naj pojasnimo, da se gospodarske družbe organizirajo:

-      kot osebne družbe, ki so družba z neomejeno odgovornostjo in komanditna družba, ali

-     kot kapitalske družbe, ki so družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba in evropska delniška družba.

Družba z neomejeno odgovornostjo je osebna družba dveh ali več oseb, ki za obveznosti družbe odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. Torej ne more samostojno opravljati dejavnosti ena oseba. Predlog, da se preoblikujejo v d.o.o. pa kot ste ugotovili bi z vidika zahtev bil obremenjujoč za samostojne podjetnike. Družbo sicer lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb, vendar je treba zagotoviti osnovni kapital, ki mora znašati vsaj 7500 eurov. Ta se sicer lahko zagotovi v obliki denarnih ali stvarnih sredstvih.

V zvezi s preoblikovanjem družb naj pojasnimo, da zakonodaja že omogoča statusno preoblikovanje družb. V ZGD-1 je namreč določeno, da se podjetnik lahko statusno preoblikuje v kapitalsko družbo in določene so tudi oblike statusnega preoblikovanja.

Ureditev davčnih vidikov družb in podjetnikov je v pristojnosti Ministrstva za finance.

Odgovor Ministrstva za finance

Status samostojnega podjetnika posameznik je vzpostavljen z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Ta zakon določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov in samostojnih podjetnic posameznic, povezanih oseb, gospodarskih interesnih združenj, podružnic tujih podjetij in njihovega statusnega preoblikovanja. Zakon sodi v vsebinsko pristojnost Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki bo lahko tudi podalo relevanten odgovor na predmetno pobudo.

Z vidika navedbe, da je predlog predvsem smiseln zaradi neenake davčne obravnave med samostojnimi podjetniki in ostalimi družbami, je treba poudariti, da je glede tega neprimerno govoriti o neenaki obravnavi, saj gre za vsebinsko povsem različne statuse, v katerih se samostojno opravlja pridobitna dejavnost na trgu. Gre za drugačno obravnavo, ki je utemeljena na vsebinskih razlikah v opredelitvi statusov.

Ob tem je treba tudi poudariti, da status samostojnega podjetnika posameznika, po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ni edini status, v katerem lahko fizične osebe samostojno opravljajo dejavnost. Določene dejavnosti lahko opravljajo v okviru statusov, vzpostavljenih tudi na podlagi drugih področnih zakonov (npr. v  statusu samozaposlenega na področju kulture, statusu odvetnika, notarja, zasebnega zdravstvenega delavca, zasebnega športnega delavca, v statusu dopolnilne dejavnosti na kmetiji, v statusu sobodajalca, ….).