Odgovor Ministrstva za pravosodje
Pobudnica predlaga, naj se dedovanje po pokojnem uredi v roku meseca dni. Iz statistike o poslovanju slovenskih sodišč, ki jo letno pripravlja Ministrstvo za pravosodje, je razvidno, da so zapuščinska sodišča v letu 2021 prejela več kot 25.600 zapuščinskih zadev. Sodni postopek je v večini zapuščinskih zadev trajal od enega do treh mesecev. Trajanje postopka se šteje od dneva, ko je okrajno sodišče začelo zapuščinski postopek, do dneva pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Le 4,59% zapuščinskih zadev se je v letu 2021 zaključilo v enem mesecu ali manj, vendar pa se je v več kot enem do treh mesecev zaključilo največ zadev, to je 30,90% oziroma 7.797 zapuščinskih zadev, 29,54% oziroma 7.453 pa v več kot treh do šestih mesecih[1]. Iz tega izhaja, da se je v letu 2021 v več kot eni tretjini vseh zapuščinskih zadev postopek zaključil prej kot v treh mesecih in v dveh tretjinah vseh zapuščinskih zadev prej kot v pol leta. Povprečno pa so zapuščinska sodišča v letu 2021 reševala zapuščinske zadeve 7, 3 meseca[2].
Na dolžino trajanja zapuščinskega postopka lahko vpliva več dejavnikov.
Zapuščinski postopek se uvede po uradni dolžnosti, kakor hitro sodišče izve, da je kdo umrl ali da je bil razglašen za mrtvega (164. člen Zakona o dedovanju[3], ZD), običajno se začne po prejemu smrtovnice, ki jo mora matičar poslati sodišču v 30 dneh od vpisa smrti v matično knjigo umrlih. V primeru, da sodišče po smrti pokojnega ni prejelo smrtovnice, lahko sestavo smrtovnice oziroma uvedbo zapuščinskega postopka na sodišču predlagajo tudi zainteresirane osebe. V času pred zapuščinsko obravnavo se lahko na zahtevo skrbnika zapuščine, pokojnikovih dedičev, volilojemnikov ali upnikov po odločbi zapuščinskega sodišča opravita popis in cenitev pokojnikovega premoženja. Sodišče lahko po potrebi odredi zavarovanje zapuščine in postavi začasnega skrbnika zapuščine. Sodišče, ki hrani oporoko ali ki je oporoko prejelo s smrtovnico ali na drug način, razglasi oporoko. Sodišče nato razpiše obravnavno in nanjo povabi vse znane dediče. Obravnave pa ne razpiše, če ugotovi, da umrli ni zapustil premoženja ali da je zapustil samo premično premoženje, pa dediči ne zahtevajo, naj se opravi zapuščinska obravnava.
Na daljše trajanje zapuščinskega postopka zagotovo vpliva napotitev na pravdo. V skladu z 210. členom ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. V tem primeru sodišče prekine postopek in določi rok, v katerem je treba sprožiti pravdo oziroma upravni postopek. Če stranka v določenem roku ravna po sklepu sodišča, traja prekinitev postopka dokler ni pravda oziroma upravni postopek pravnomočno končan. Če pa stranka ne ravna po sklepu sodišča, se zapuščinska obravnava nadaljuje.
Zapuščinski postopek se zaključi z izdajo sklepa o dedovanju. Če se stranke ne strinjajo s sklepom sodišča, lahko v roku 15 dni vložijo pritožbo. Sklep o dedovanju postane pravnomočen po izteku pritožbenega roka, torej v 15 dneh od vročitve strankam postopka, oziroma v primeru, če je bila vložena pritožba, po odločitvi višjega sodišča o pritožbi.
Zapuščinski postopek je torej celota dejanj strank, sodišča in drugih (upravnih) organov. Potek zapuščinskega postopek pa je, kot opisano zgoraj, odvisen v določeni meri tudi od odločitev strank oziroma dedičev zapustnika za nadaljnje korake v postopku. Pred slovenskimi zapuščinskimi sodišči je okrog 85 % zapuščinskih zadev zaključenih na prvem naroku[4].
Trajanje postopka je odvisno tudi od pripada zadev na določeno zapuščinsko sodišče. Na trajanje postopka lahko nenazadnje vpliva tudi poletno poslovanje sodišča oziroma t. i. sodne počitnice, ki trajajo od 15. julija do 15. avgusta. V tem času sodišča razpisujejo naroke in odločajo le v nujnih zadevah in procesni roki tečejo le v teh zadevah. Zapuščinske zadeve niso nujne zadeve (83.a člen Zakona o sodiščih[5], ZS). V času poletnega poslovanja lahko sodišča kljub temu odločajo tudi v zadevah, ki niso nujne, vendar lahko sodišče razpiše narok le, če s tem soglašajo vse stranke.
Zaključno dodajamo, da se dejstvo smrti ne izkazuje s sklepom o dedovanju, ampak za to zadostuje potrdilo iz matičnega registra. Zaradi varstva osebnih podatkov je dostop do podatkov iz matičnega registra omejen in zakon natančno določa, kdo in ob kakšnih pogojih ima pravico do pridobitve osebnih podatkov iz navedenega registra, pri čemer Zakon o matičnem registru, ki to ureja, sodi v resorno pristojnost Ministrstva za notranje zadeve.
Debirokratizacija v postopku dedovanja
Pobuda
Septembra 2021 mi je umrl mož, potem se začne birokratizacija, uredi to in tisto, povsod hočejo mrliški list, kljub temu da je bilo takoj v e-upravi vse vpisano, tudi to da sem vdova, a kamor sem šla sem moral še fizično nesti papir.
V e-upravi so vsi podatki, zakaj obremenjujete ljudi z nepotrebnim sprehajanjem, del pokojnine mi še vedno nočejo izplačati, ker čakamo zapuščino, kar je po mojem mnenju tudi katastrofa, saj to traja celo večnost. V tem času sem želela zamenjati tudi distributerja elektrike, zaradi večjih položnic, pa so mi delali težave, ker je bila pisana na moža, da moram čakati zapuščino. Sem zgrožena, da če ti umre bližnji si praktično nemočen, če ni račun pisan na tvoje ime, ampak plačevati pa moraš, ker drugače dobiš pa opomine in smrt naslovnika ne zadrži plačila. Dedovanje po pokojnem naj se uredi v roku meseca dni, saj so vsi podatki v e-upravi - kje je ovira ?