Normativna forma

Odgovor Ministrstva za notranje zadeve:

Slovenija je, podobno kot nekatere druge članice EU, podvržena (pre)velikemu številu zakonodajnih obremenitev, ki poslovnim subjektom in državljanom pri poslovanju in vsakodnevnem življenju povzročajo številne nevšečnosti in nepotrebne ovire. Predpisov je dejansko preveč, pogostokrat prihaja do neusklajenosti med njimi, problemi pa se pokažejo v praksi, ko jih je potrebno izvajati, zato je ključna boljša implementacija (praktična uporaba) zakonodaje. Tako se velikokrat dogaja, da s predpisanimi zakonodajnimi zahtevami dejansko ne uresničujemo ciljev, ki jih z normami zasledujemo, zato prihaja do razkoraka med predpisano zakonodajo in izvajanjem le-te v praksi. Eden izmed ciljev naše akcije STOPbirokraciji.si je doseči enostavnost in predvidljivost zakonodaje v največji možni meri za poslovne subjekte, zato se zavedamo, da je uvedba preverjanja učinkov sprejete zakonodaje po določenem času (npr. po 1 letu) ključna, in sicer s ciljem zagotavljanja VIDNIH učinkov za subjekte.

Evalvacijo smo že opravili na spremembah Zakona o varnosti in zdrava pri delu (ZVZD-1), katere namen je bil preveriti učinkovitosti uporabe novega Zakona o varnosti in zdravju pri delu pri poslovnih subjektih, ki jim je sprememba zakona prinesla razbremenitve in zmanjšala administrativne ovire. Ugotovljeno je bilo, da subjekti (samozaposleni, mikro in mala podjetja), ki jim je novela zakona prinesla vrsto poenostavitev na področju varnosti in zdravja pri delu, le s temi niso seznanjeni in jih v praksi dejansko ne uporabljajo. Zaradi ne-seznanjenosti s predpisi in posledično nepoznavanjem sprememb, se poslovni subjekti na področju varnosti in zdravja pri delu ravnajo po prejšnji zakonodaji.

Na podlagi zgoraj omenjenih dejstev ugotavljamo, da se:

• kljub možnosti, da samozaposlenim v primeru, da je delo ocenjeno kot netvegano, ni potrebno izdelati izjave o varnosti z oceno tveganja, je večina anketirancev le-to dalo izdelati zunanjim podjetjem, čeprav jo poslovni subjekti glede na naravo dejavnosti sploh ne potrebujejo. Kot pomoč poslovnim subjektom pri izdelavi izjave o varnosti, kot tudi pri izdelavi ocene tveganja, bi jim zelo koristilo spletno orodje OIRA, ki ga Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti še vedno ni uvedlo.
• čeprav zakon izrecno določa, da samozaposlenim ni potrebno opravljati zdravstvenih pregledov, se je na podlagi analize pokazalo, da je večina samozaposlenih (84,4 %) v postopku registracije podjetja opravila zdravniške preglede, pri čemur ocenjujemo, da je poslovnim subjektom nastal nepotreben strošek (v povprečju 100 eur).
• zakon omogoča možnost delodajalcem, da samostojno opravljajo naloge s področja varnosti in zdravja pri delu, vendar se je v praksi izkazalo, da še vedno v večini primerov prepustijo izvedbo zagotavljanja varnosti zunanjim strokovnim subjektom. Zaradi pomanjkanja časa in plačljivih seminarjev niso pripravljeni za strokovno izpopolnjevanje.
• čeprav zakon odpravlja vodenje posebnih evidenc, v večini delodajalci še vedno vodijo posebne evidence po prejšnjih predpisih.
• ministrstvo za zdravje v soglasju z MDDSZ še vedno ni pripravilo prenove Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev, ki bo določil vrsto zdravstvenih pregledov, način, obseg in roke opravljanja pregledov ter Pravilnika o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu.

S ciljem, da bi novosti na področju varnosti in zdravja pri delu dosegle kar največje število poslovnih subjektov in da bi se poenostavitve dejansko občutile v praksi, predlagamo:

• Delodajalskim združenjem predlagamo, da pripravijo za svoje člane načrt izobraževanja o brezplačnih seminarjih in za večjo promocijo novosti zakona o varnosti in zdravju pri delu razmislijo o ponudbi oblike neposrednega obveščanja (npr. informativne zloženke).
• Narediti informativno zloženko s poenostavitvami na področja varnosti in zdravja na vseh vstopnih točkah VEM (Vse na enem mestu) in na državnem portalu e–VEM in eugo.gov.si omogočiti podstran, namenjena vsem informacijam s področja varnosti in zdravja pri delu.
• Na spletni strani Zavoda za zaposlovanje objaviti informacijo o vseh novostih na področju varnosti in zdravja pri delu za samozaposlene, še posebej izpostaviti jasna navodila za izdelavo ocene tveganja in izjave o varnosti (segment samozaposlenih se namreč povečuje, med drugim zaradi odobrenih evropskih sredstev za program subvencije za samozaposlitev, v letu 2012 je bilo 1.100 novih samozaposlitev). Predlagamo, da Zavod za zaposlovanje v program usposabljanja za samozaposlene vpelje informativni seminar s področja varnosti in zdravja pri delu.
• Potrebno je pristopiti k prenovi splošnega dela strokovnega izpita na način in v obliki, ki bi pritegnil odzivnost večjega števila mikro in malih delodajalcev k izvedbi splošnega dela strokovnega izpita.
• Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve predlagamo, da v najkrajšem možnem času uvede spletno orodje OIRA. Ob tem predlagamo, da spletno stran za izdelavo ocene tveganja umesti na bolj vidno mesto z namenom, da bo poslovnim subjektom lažje dostopna.
• Ministrstvu za zdravje v soglasju z MDDSZ predlagamo, da v čim krajšem možnem času izda Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev in Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu. Obenem naj pripravi navodila oz. smernice za promocijo zdravja.