Oddajte pobudo

Upravni in ostali organi so dolžni sami priskrbeti dokazila iz javnih evidenc

Področje: Javna uprava
Pristojni organi: MP
  • 06. 07. 2022Pobuda objavljena
  • 06. 07. 2022Pobuda posredovana v odziv
  • 15. 07. 2022Pobuda sprejeta in zaključena

Pobuda

Vsem upravni organom oz. drugim (notarji, sodišča, ...) se naloži, da v vseh postopkih sami pridobijo dokazila iz javnih evidenc. Kadarkoli se zahteva od stranke v postopku neka informacija ali dokazilo, ki ga lahko vsi vpleteni v postopke pridobijo iz nekih (javnih) evidenc, je takšno početje (zahteva, da potrdilo predoči stranka) potrebno eksplicitno prepovedati (še posebej dokazila v pisni obliki) in naložiti, da si takšna dokazila upravni (in drugi) organi pridobijo sami iz teh (javnih) evidenc. Primer: potrdilo o namenski rabi zemljišča. Zakaj ga je dolžan ob prodaji pridobiti in predložiti prdajalec? Vse to je v javnih evidencah in nobene potrebe ni, da se pošilja zahtevke/prošnje po tem na dotično občino itd.

Odgovor pristojnega organa

Odgovor Ministrstva za javno upravo

V delu, v katerem se vprašanje nanaša na vodenje upravnih postopkov in odločanje v upravnih zadevah, velja temeljno pravilo, da mora organ po uradni dolžnosti pridobiti podatke iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, samoupravne lokalne skupnosti ali nosilci javnih pooblasti. Predlog za vzpostavitev obveznosti pridobivanja podatkov po uradni dolžnosti oziroma prepovedi zahtevanja potrdil iz uradnih evidenc od strank, je v upravnih zadevah realiziran v 139. členu Zakona o splošnem upravnem postopku. Stranke, ki zatrjujejo obstoj določenega dejstva, ki je razviden iz uradnih evidenc, namesto predložitve potrdila ali druge listine, lahko sporočijo organu, da se podatki nahajajo v evidenci, takšno sporočilo pa v dokaznem smislu velja enako kot da bi stranka za svoje navedbe predložila listinsko dokazilo.

Odgovor Ministrstva za pravosodje

  • Na podlagi Zakona o sodiščih  so v sodnih postopkih sodišča dolžna drugim državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcem pooblastil posredovati podatke, spise in listine  na vpogled oziroma omogočajo njihovo kopiranje, izpis ali prepis, kadar tako določa zakon. Sodišče pa mora po uradni dolžnosti pridobiti za sodni postopek potrebne sodbe in sklepe sodišč ter odločitve državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ki jih navajajo oziroma katerih pridobitev predlagajo stranke sodnih postopkov in se nanašajo nanje oziroma na njihovo zadevo. Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo sodiščem oziroma državnim organom ali nosilcem javnih pooblastil, ki jih določi sodišče pri izvajanju svojih pristojnosti, v kar najkrajšem roku in brezplačno predložiti zahtevane odločitve. Sodišče ima pri izvajanju svojih pristojnosti pravico zahtevati podatke tudi od drugih pravnih oseb in posameznikov, za katere meni, da z njimi razpolagajo, razen če zakon določa pridobitev podatkov le na podlagi sodne odločbe ali da gre za zaupno razmerje. 

  • Na podlagi Zakona o državnem tožilstvu  ima državno tožilstvo na podlagi tega zakona ali drugih zakonov, ki določajo njegove naloge in pristojnosti, zaradi obravnavanja in reševanja posamezne zadeve pravico do brezplačnega dostopa oziroma do brezplačnega neposrednega elektronskega dostopa do evidence zaprtih oseb, kazenske evidence, evidence kazenskih točk, evidence prekrškov in vseh javnih knjig, registrov in drugih uradnih evidenc, ki jih upravljajo organi javnega sektorja v informatizirani obliki. V navedene zbirke podatkov dostopa z navedbo osebnega imena in naslova prebivališča obdolženca, obtoženca ali stranke sodnega postopka, navedbo pravne podlage oziroma namena dostopa in opravilne številke zadeve državnega tožilstva. Državno tožilstvo lahko v podatke iz zbirk podatkov vpogleda, jih kopira, prepiše ali izpiše ter naprej obdeluje v postopkih, kjer izvršuje svoje zakonsko določene naloge in pristojnosti. Državno tožilstvo ima pravico zahtevati od državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter tudi od organov iz drugega odstavka 180. člena tega zakona, če za to obstaja pravna podlaga, naj mu posredujejo ustrezne podatke, listine, spise, predmete ali obvestila, ki jih potrebuje za izvajanje svoje pristojnosti iz prvega in drugega odstavka 180. člena tega zakona. Državno tožilstvo ima pri izvajanju svojih pristojnosti pravico zahtevati posredovanje podatkov tudi od drugih pravnih oseb in posameznikov, za katere meni, da z njimi razpolagajo, razen če zakon določa, da gre za zaupno razmerje oziroma da se podatki lahko pridobijo le na podlagi odločb sodišča. Državno tožilstvo za izvajanje teh pristojnosti lahko obdeluje tudi podatke, ki so mu jih prostovoljno posredovale druge pravne osebe, posamezniki, druge države ali mednarodne organizacije, če drug zakon tega ne prepoveduje. Upravljavci zbirk osebnih podatkov morajo državnemu tožilstvu za izvajanje njegovih pristojnosti na njegovo pisno zahtevo iz obstoječih zbirk podatkov posredovati oziroma omogočiti vpogled v osebne podatke in podatke o istovetnosti ovadenih oseb ter osebne podatke in podatke o istovetnosti oškodovancev ter sprememb njihovih osebnih stanj, v skladu s tem zakonom.

  • Na podlagi Zakona o notariatu  je dolžan notar za potrebe notarskih storitev sam pridobiti podatke oziroma dokazila o podatkih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, in teh podatkov oziroma dokazil ne sme zahtevati od strank. Organi in nosilci javnih pooblastil so zahtevane podatke notarjem dolžni posredovati brezplačno, razen podatkov, ki jih organi samoupravnih lokalnih skupnosti posredujejo v skladu z zakonom, ki ureja urejanje prostora. Za pridobitev osebnih podatkov in podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost, mora notar pridobiti pisno privolitev stranke, na katero se podatki nanašajo. Notar mora na možnost, da podatke pridobi sam, stranko posebej opozoriti in ji ponuditi v podpis privolitev za pridobitev teh podatkov.

  • Na podlagi Zakona o kazenskem postopku  morajo vsi državni organi sodiščem in drugim organom, ki sodelujejo v kazenskem postopku, dajati potrebno pomoč, zlasti če gre za odkrivanje kaznivih dejanj ali za izsleditev storilcev. Upravljavec osebnih podatkov mora sodišču na zahtevo brezplačno posredovati podatke iz zbirke osebnih podatkov tudi brez osebne privolitve posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če sodišče navede, da podatke potrebuje za izvedbo kazenskega postopka.

  • Na podlagi Zakona o prekrških  morajo vsi državni organi in nosilci javnih pooblastil sodišču in prekrškovnim organom v postopku o prekršku dajati potrebno pomoč in podatke brezplačno, upravljalci zbirk osebnih podatkov pa brezplačno posredovati osebne podatke, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi s postopkom in za izvršitev sankcij. Upravljavci zbirk osebnih podatkov so dolžni predlagatelju postopka o prekršku na njegovo zahtevo brezplačno posredovati podatke, ki so potrebni za sestavo in vložitev obdolžilnega predloga. Sodiščem, državnim tožilstvom in policiji je omogočen brezplačni oddaljeni dostop do podatkov v skupni evidenci kazenskih točk. Sodiščem in državnim tožilstvom je omogočen brezplačen oddaljeni dostop do podatkov v evidencah o pravnomočnih odločbah o prekrških iz evidence prekrškovnih organov in evidence pravnomočnih odločb sodišč. Prekrškovnim organom je omogočen brezplačen oddaljeni dostop do lastnih podatkov v njihovi evidenci in do podatkov o pravnomočnih odločbah sodišč, ki se nanašajo na zadeve, v katerih so odločali kot prekrškovni organi. Drugim državnim organom in organom samoupravnih lokalnih skupnosti je omogočen brezplačen oddaljeni dostop do tistih podatkov v prej navedenih evidencah, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih zakonsko določenih pristojnosti.