Odgovori več pristojnih organov
Ministrstvo za okolje in prostor
Primer, ko je ena oseba lastnik vseh zemljišč, ki jih želi združiti:
Izpeljati je treba upravni postopek, ki ga izvede tako, da ta oseba naroči storitev pri geodetskem podjetju. O parcelaciji (združitvi parcel) bo izdana odločba.
Primer, ko ena oseba ni lastnik vseh zemljišč, ki jih želi združiti:
Izpeljati je treba upravni postopek komasacije kmetijskih zemljišč, ki je v pristojnosti MKGP.
Geodetska uprava RS
Stranka lahko že danes zahteva parcelacijo – združitev parcel. Če ni drugih omejitev v prostorskih aktih, se upoštevajo samo pogoji za združitev, ki so podrobno opisani v odgovoru MP.
Katastrski postopek parcelacije, ki vključuje samo združitev parcel je že poenostavljen v največji možni meri, saj ne zahteva terenskih meritev in predhodnega urejanja mej, posledično je tudi cena izvedbe inženirskega dela katastrskega postopka (priprava elaborata) nižja. Na cene inženirskega dela katastrskega postopka Geodetska uprava nima vpliva, cene niso regulirane.
Parcelno stanje (ena ali več parcel) je neodvisno od podatkov dejanske ali namenske rabe zemljišč ali območij bonitet zemljišč.
Prav tako parcelno stanje samo po sebi ne vpliva oziroma ne omejuje uporabe zemljišč. Uporaba je vezana na lastninske in druge stvarno-pravne pravice.
Z razvojem tehnike število parcel tudi ne vpliva več bistveno na različne obdelave podatkov, izračune in določitve podatkov.
Združevanje parcel lahko vpliva na preglednost, a hkrati ima lahko v drugih postopkih za stranko tudi ne željene posledice npr.:
Zato se tako v preteklosti, kot tudi zdaj, izvajajo parcelacije na zahtevo stranke - lastnika, ki ji je priložen elaborat, ki ga v inženirskem delu katastrskega postopka izdela geodetsko podjetje. Vpis sprememb se izvede na podlagi podatkov v elaboratu. Stranka – lastnik se mora torej odločiti ali je v njenem interesu združitev parcel ali ne.
Ministrstvo za pravosodje
Z vidika pristojnosti ministrstva je pogoj za tovrstno združevanje, kot ga podaja predlagatelj – enak pravni status parcel, ki naj se na tak način združujejo – zakonsko že določen oziroma urejen. V skladu s petim odstavkom 75. člena Zakona o katastru nepremičnin se združitev parcel in preoblikovanje parcel namreč izvedeta, če je dovoljena poočitev združitve parcel v zemljiški knjigi. Kdaj je poočitev združitve parcel dovoljena, pa ureja tretji odstavek 115. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljnjem besedilu: ZZK-1), ki določa, da je poočitev združitve nepremičnin dovoljena:
1. če so predmet združitve zemljiške parcele ali posamezni deli stavbe v etažni lastnini in
2. če je širši pravni položaj vseh nepremičnin, ki se zaradi združitve izbrišejo, enak, razen glede morebitnih stvarnih služnosti, vpisanih samo pri osnovnem pravnem položaju posamezne nepremičnine.
»Enak pravni status parcel«, kot ga predlaga državljan, je namreč »enak širši pravni položaj parcel, ki se združujejo« v zakonski določbi. Širši pravni položaj je v tretjem odstavku 13.a člena ZZK-1 opredeljen kot (1.) osnovni pravni položaj nepremičnine in pa (2.) vse pravice in pravna dejstva, ki nepogojno ali pogojno omejujejo ali izključujejo vknjiženo lastninsko pravico na nepremičnini. Kaj je osnovni pravni položaj, pa ureja prvi odstavek istega člena, in sicer:
1. vknjižena lastninska pravica, katere predmet je nepremičnina,
2. pri nepremičnini, ki je splošni ali posebni skupni del stavbe v etažni lastnini, to pravno
dejstvo,
3. pri stavbi, zgrajeni na podlagi stavbne pravnice, to pravno dejstvo,
4. pri nepremičnini, ki je pomožna nepremičnina, to pravno dejstvo.
Dejstvo, da 2. točka tretjega odstavka 115. člena ZZK-1 pri pogojevanju poočitve združitve parcel dovoljuje izjemo glede stvarnih služnosti, ne relativizira »enakega pravnega statusa« oziroma »enakega širšega pravnega položaja nepremičnin«, saj se območje take stvarne služnosti zaradi združevanja parcel ne spreminja, pač pa se spreminjajo zgolj podatki o parcelah, na katerih se območje služnosti nahaja, zato to ne more biti ovira za dovolitev (poočitve) združitve parcel.
Predlogi, ki se nanašajo na materialna pravila evidentiranja združevanja, pristojne organe, stroške ter morebitne področne politike glede stavbnih ali drugih zemljišč, pa ne sodijo v pristojnost Ministrstva za pravosodje.
Poenostavitev in pocenitev združevanja parcel
Pobuda
Kot lastnik kmetijskih zemljišč na območju, kjer so bile v preteklosti parcele zelo razdrobljene, se trudim zmanjšati stroške kmetovanja. V ta namen se dogovarjam z lastniki sosednjih zemljišč in izvajam zamenjave parcel ali odkupujem tiste, ki so naprodaj. S tem sem dosegel bistveno zmanjšanje števila GERK-ov, število parcel pa sem ohranil oz. z nakupi povečal. Za ponazoritev: GERK s površino 1,3 ha vključuje več kot 20 parcel. Za združitev takega kompleksa bi moral naročiti parcelacijo, ki bi stala krepko preko 1000 EUR, kar pa je za kmetijska zemljišča neracionalno. Predlagam, da se uredi možnost administrativnega združevanja parcel, če lastnik to želi in iz zemljiške knjige izhaja, da je lastnik vseh parcel, ki imajo enak pravni status. Pogoj za to bi bil, da se mejni parceli dotikata na obodu več kot v eni točki (sta npr. soležni ali se nadaljujeta v isti liniji). Mogoče bi to uvedli brez zapletov za kmetijska zemljišča z enako vrsto dejanske rabe (kmetijska, gozdna ali obe mešana raba) in to pristojnost podelili kmetijskim svetovalcem za pretežno kmetijske parcele ali uradnikom na UE ali na GURS ali zavodu za gozdove za pretežno gozdne parcele, da ne bi prihajalo do zlorabe. Parcele z namensko rabo Območja stanovanj in druge specifične namenske rabe bi lahko izključili iz te možnosti. Strošek bi moral biti pavšalen - na vključeno parcelo cca 10 EUR. S tem bi se zelo zmanjšalo število parcel v evidencah, kar bi poenostavilo tudi druge postopke pri državnih organih, povečalo preglednost, poenostavilo cenitve oz. vrednotenje, obračune KD, davkov in podobno.