Povečanje osnovnega kapitala

Odgovor Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo

Menimo, da je področje povečanja osnovnega kapitala primerno urejeno, poleg tega pa so obveznost pridobitve potrdila banke o vplačilu denarnih vložkov z izjavo banke, da lahko družba s sredstvi prosto razpolaga in predpisana obličnost pri povečanju osnovnega kapitala ustrezna v luči varstva upnikov v okviru krepitve načela zagotovitve osnovnega kapitala ustrezna in primerna. Bomo pa ob naslednji noveli ZGD-1 proučili vlogo notarja pri prevzemu novih vložkov pri povečanja osnovnega kapitala s posebnim obrazcem.

Pobuda se vsebinsko nanaša na področja Ministrstva za finance in Ministrstva za pravosodje ter Notarske zbornice Slovenije, zato smo v odgovor vključili njihova stališča, kot sledi.

Zakon o gospodarskih družbah[1](v nadaljnjem besedilu: ZGD-1), Zakon o sodnem registru (v nadaljnjem besedilu: ZSReg)[2], Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljnjem besedilu: Uredba)[3], Zakon o notariatu (v nadaljnjem besedilu: ZN),[4] in Notarska tarifa (v nadaljnjem besedilu: NT)[5] določajo natančen postopek in pravila, kako ravnati pri povečanju osnovnega kapitala.

V zvezi z obveznostjo pridobitve potrdila banke o vplačilu denarnih vložkov in obveznostjo pridobitve izjave banke, da lahko družba s sredstvi prosto razpolaga pojasnjujemo, da sta bili ti obveznosti v slovenski pravni red vneseni v letu 2001 z novelo ZGD-F[6]. Ta novela je nadgradila prvotno ureditev tako, da je določila, da ne zadošča več samo potrdilo banke o depozitu, ampak tudi določila, da banka poda izjavo, da družba s temi sredstvi prosto razpolaga. Izjava pomeni, da glede teh sredstev ne obstajajo nobene pravice tretjih oseb ali same banke, ki bi ovirale prosto razpolaganje.[7] Pozneje ob sprejemu novega zakona, ZGD-1 in sledečih novel ta ureditev vsebinsko ni bila deležna sprememb in dopolnitev.

V zvezi s povečanjem osnovnega kapitala naj najprej pojasnimo namen ureditve. Za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo morajo ustanovitelji zagotoviti družbi določen osnovni kapital, da lahko ta začne s poslovanjem. ZGD-1 v 475. členu opredeljuje višino osnovnega kapitala, ki je potreben za ustanovitev v višini vsaj 7.500 evrov. Osnovni kapital je tako kot pri delniški družbi, tudi pri družbi z omejeno odgovornostjo osnovna sestavina družbe. Morebitnim upnikom družbe tako predstavlja jamstvo za poplačilo terjatev. Zaradi varstva upnikov je tudi predvidena prepoved prostega razpolaganja z osnovnim kapitalom, ki je zajeta v načelu zagotovitve osnovnega kapitala in načelu ohranitve osnovnega kapitala, ki se uresničujeta skozi številna zakonska določila.

Družba oziroma skupščina družbenikov lahko po ustanovitvi na podlagi 517. člena ZGD-1 sklene, da bo povečala osnovni kapital. Povečanje osnovnega kapitala se lahko opravi kot povečanje osnovnega kapitala z vložki ali kot povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe. Obstoječi družbeniki imajo prednostno pravico do prevzema novih vložkov, če ni izključena s sklepom o povečanju osnovnega kapitala.

V slovenskem pravnem sistemu je predvideno knjiženje pravno pomembnih dejstev glede družb v javni knjigi, ki se imenuje sodni register. Ker je osnovi kapital osnovna sestavina družbe, se mora vsaka sprememba vpisati v sodni register. V sodni register je potrebno vpisati sklep o spremembi osnovnega kapitala ter nato tudi spremembo osnovnega kapitala, ki sta dva različna vpisa, ki imata tudi različna pravna učinka.

Postopek povečanja osnovnega kapitala z vložki v denarju ima znotraj družbe tri stopnje, ki se torej odražajo tudi s knjiženjem v javni knjigi to je sodnem registru. V okviru prve stopnje morajo družbeniki na skupščini sprejeti odločitev o povečanju osnovnega kapitala (v obliki sklepa, ki je korporacijski akt), ki mora vsebovati vse potrebne sestavine, da bi zainteresirane osebe lahko prevzele nove vložke. Druga stopnja predvideva prevzem novih vložkov, za kar je potrebna volja vsakega družbenika. Pri tretji stopnji pa gre za to, da se povečani del osnovnega kapitala tudi zagotovi na ustrezen način kot je vplačilo.[8]

Namen ureditve povečanja osnovnega kapitala je torej da bo osnovni kapital povečan z vložki tako, da je pravilno vplačan in da bo vrednost vložkov ustrezala izkazanemu znesku kapitala.[9]

Za povečanje osnovnega kapitala se smiselno uporabljajo določbe 475. člena ZGD-1. Ta med drugim določa, da je lahko osnovni vložek zagotovljen v denarju ali kot stvarni vložek, ter da morajo biti osnovni vložki družbi izročeni tako, da lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga. Vplačila denarnih vložkov morajo biti nakazana na bančni račun. Vsebino predloga za vpis v sodni register in listine ter dokaze, ki jih je treba priložiti predlogu, podrobneje ureja, na podlagi 28. člena ZSReg izdana Uredba , ki v prvi točki prvega odstavka 11. člena določa, da je predlogu za vpis povečanja osnovnega kapitala z vložki treba tudi priložiti potrdilo banke, ki vodi denarni račun družbe, da so bila v dobro tega računa prejeta nakazila denarnih vložkov s podatkom o skupni višini vplačanih denarnih vložkov, z izjavo banke, da lahko družba z denarnim dobroimetjem na računu prosto razpolaga.

Temelj načela zagotovitve osnovnega kapitala je, da vsak družbenik izpolni svojo obveznost zagotovitve vložka v osnovni kapital, kot to izhaja iz zakona, družbene pogodbe ali sklepa družbenikov. Družbenik mora pravočasno in pravilno izpolniti obveznost iz družbene pogodbo, kot je na primer na račun družbe vplačati denar, če je z družbeno pogodbo dogovorjen denarni vložek, tako, da lahko poslovodja z njim prosto razpolaga.[10]

Vložek v denarju je torej tisti, ki je nakazan na račun družbe pri banki. Denar se mora torej knjižiti na račun družbe pri banki. O tem da je bil denarni vložek knjižen na račun družbe pri banki, izda potrdilo banka, ki vodi denarni račun družbe. Banka lahko temu tudi doda podatek o skupni višini vplačanih denarnih vložkov. Prav tako pa je ustrezna in primerna zahteva po izjavi banke, da lahko družba z denarnim dobroimetjem na računu prosto razpolaga. Če bi pri banki glede teh sredstev obstajale pravice tretjih oseb ali same banke, ki bi ovirale prosto razpolaganje, mora o tem seznaniti registrski organ, saj je to ovira za vpis družbe v register. Nenazadnje takšno preverjanje terja tudi načelo zaupanja v sodni register, to je, da se lahko vsakdo zanese na vpisane podatke, da se torej lahko zanese tudi na vpise, da je bil vpis povečanja osnovnega kapitala z vložki v denarju resnično opravljen.[11]

Z dnem vpisa povečanja osnovnega kapitala z vložki v register pridobijo dosedanji družbeniki nov in samostojen poslovni delež.

Menimo, da je takšna ureditev postopka povečanja osnovnega kapitala z vložki v denarju v luči varstva upnikov v okviru krepitve načela zagotovitve osnovnega kapitala ustrezna in primerna, saj mora zakonodaja primarno upoštevati interes upnikov, da ima družba dejansko zagotovljen osnovni kapital, ki se pogosto označuje kot trajno jamstvo upnikom družbe.

V zvezi z zatrjevano obveznostjo pridobitve prevoda sodnega tolmača pojasnjujemo, da ZSReg v 19. členu določa, da se v postopku za vpis v sodni register tudi smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek, ta pa napotuje tudi na smiselno uporabo zakona o pravdnem postopku. V skladu z drugim odstavkom 226. člena Zakona o pravdnem postopku[12] mora stranka, ki v dokazne namene predloži listino, ki je sestavljena v tujem jeziku, predložiti tudi njen overjen prevod. Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi opr. št. I Cpg 19/2013 z dne 6. 3. 2014 obrazložilo, da to ne pomeni, da mora prevod takšnih listin izdelati oseba, imenovana s strani sodišča. Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih[13] določa, da so sodni tolmači osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da na zahtevo sodišča tolmačijo na narokih oziroma prevajajo listine.

V zvezi z zatrjevano možnostjo vpogleda v poslovne račune, pojasnjujemo, da ZSReg v prvem odstavku 10. člena in prvem odstavku 34. člena predvideva da bo registrsko sodišče izdalo sklep o dovolitvi vpisa družbe v register, če bodo pravilen predlog predložile upravičene osebe, če bo iz listin, ki so priložene predlogu, izhajalo, da so izpolnjene materialnopravne predpostavke za vpis, in če bo zahtevek za vpis v skladu z zakonom. Sodišče praviloma odloči brez naroka o utemeljenosti zahtevka za vpis, ki se torej dokazuje z listinami, ki se priložijo predlogu za vpis. Ker pa ima sodišče možnost, da razpiše narok, če presodi, da je to potrebno, lahko celo izven naroka zasliši udeležence v postopku in druge osebe, če meni, da je to potrebno.

V zvezi s predpisano obličnostjo pri povečanju osnovnega kapitala, glede katere je predlagano, da bi se drugače uredilo vlogo in stroške notarja pojasnjujemo, da je bila določba, ki pri povečanju osnovnega kapitala družb predpisuje obveznost prevzema novih vložkov v obliki notarskega zapisa, vnesena zaradi vloge notarja, ki opravlja javno službo kot oseba javnega zaupanja. Ker je nepristranski pravni svetovalec, lahko s svojo preventivno dejavnostjo razbremenjuje državne organe in sodišča, saj zanje opravlja določena pravna opravila z direktnim prenosom pristojnosti ali po njihovem posebnem nalogu kot sodni pooblaščenec.[14] Zato so s strani notarja stranke še posebej opozorjene na pravice, dolžnosti in posledice, ki jih prinaša sklenitev takšnega pravnega posla zanje. Določba o tej posebni obličnosti, obliki notarskega zapisa, pomeni, da prinaša strankam pri prevzemu novih vložkov lastnost javne listine, kar je ključno, saj zanjo velja domneva resničnosti tistega, kar je v njej zapisano. To pomeni, da ima takšna listina dodatno dokazno kvaliteto, ki je predvsem pomembna z vidika zmanjšanja sporov strank v prihodnje.

ZGD-1 v petem odstavku 516. člena dopušča možnost, da se pri prijavi spremembe družbene pogodbe, ki je bila sklenjena na posebnem obrazcu, priloži prečiščeno besedilo družbene pogodbe na novem obrazcu, ki se ujema s priloženim sklepom o spremembi družbene pogodbe. Takšno poslovanje ne predvideva vključitev notarja. Če se s sklepom o spremembi družbene pogodbe določajo sestavine družbene pogodbe, ki jih vsebina obrazca ne omogoča, mora biti družbena pogodba v prečiščenem besedilu sklenjena v obliki notarskega zapisa.

Glede predpisanega vrednotenja in obračunavanja notarskih storitev, v zvezi z mnenjem pobudnika o znesku, ki naj bi ga notar zaračunal v obravnavani zadevi, pojasnjujemo, da je v skladu z drugim odstavkom 107. člena ZN pristojbina za delo notarja izrecno določena z NT, notar pa je nanjo vezan. Tako na primer tudi za enoosebne d.o.o. po 519. členu ZGD-1, za sestavo listine s katero družbenik prevzame obveznost, da bo vplačal oziroma izročil novi vložek družbi, po 5. točki drugega odstavka Tar. št. 7 NT, znaša pristojbina 105 EUR, ne glede na vrednost vložka. Kadar je predmet novega vložka terjatev, je vsebina listine o prevzemu novega vložka, cesijska pogodba. Notarska pristojbina za sestavo predloga za vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register znaša 42 eurov. Za ostale listine, ki so potrebne za registracijo povečanja osnovnega kapitala enoosebne d.o.o., ni predpisana obvezna notarska oblika in jih zato lahko sestavi vsak, ki razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem. Kadar stranka, ne glede na predpise o obliki pravnih poslov, naroči tudi sestavo ostalih potrebnih listin v notarski obliki, kot so sklep o povečanju osnovnega kapitala, sklep o spremembi aka o ustanovitvi, prečiščeno besedilo akta o ustanovitvi, se sestava teh listin obračuna po obvezni NT. Višina pristojbine je v NT ovrednotena glede na obseg, pravno zahtevnost in odgovornost notarske storitve ter tako odvisna od vseh del, ki jih notar opravi za stranko in kot tako ni fiksno določena glede na določen tip pravnega posla.