Znižanje stroškov

"Uvodoma želimo poudariti, da avtor pobude razpolaga z napačnimi podatki, ko govori o številu kandidatov, ki prihajajo na preizkus za pridobitev TK. Število kandidatov se giblje med 10 in 30, odvisno od termina in pooblaščenega centra za pridobitev TK.  Večkrat je kandidatov tudi manj kot 10. Člani komisije, za katere avtor trdi da mastno zaslužijo, sicer res prejmejo nadomestilo določeno v podzakonskem aktu, vendar to vsoto prejmejo za svoje delo v popoldanskem času in je namenjeno pripravi in popravljanju testov, ter izdaji spričeval. Ko govorimo o prejetem znesku je potrebno povedati, da je to bruto znesek od katerega se odvede še del DDV-ja, ostanek pa bremeni še dohodnina. Zneski, ki jih zaslužijo člani komisije se izplačujejo na podlagi podjemnih pogodb in so docela transparentni in preverljivi, ter jih lahko kadarkoli preveri katera od nadzornih inštitucij v državi.

Ko avtor govori o komisiji izbrani po partijski oziroma strankarski liniji zopet navaja pavšalne ocene in podatke. Direktiva 2003/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov je z implementacijo v ZPCP (Zakon o prevozih v cestnem prometu) pričela veljati leta 2008. Takratno vodstvo bivšega Ministrstva za promet sedaj Ministrstva za infrastrukturo in prostor (v nadaljevanju MzIP), je na podlagi strokovnih kriterijev izbralo 15 strokovnjakov s področja komercialnih cestnih prevozov, ki ne prihajajo le iz ministrstva, OZS, GZS kot je navedeno v pobudi, ampak so v komisiji tudi člani ZŠAM (Združenje šoferjev in avtomehanikov RS) ter ugledni profesorji iz področja prometa na slovenskih fakultetah. V komisiji so tudi člani iz slovenskega gospodarstva. Komisija je v neokrnjeni sestavi delovala do 21. februarja 2013, ko jo je takratni minister pristojen za promet na neobičajen način, brez ugotovljenega tehtnega razloga, zamenjal s člani stranke na oblasti in njihovimi simpatizerji, ki v nobenem primeru niso izpolnjevali strokovnih pogojev za delo v komisiji.
Sedanji minister MzIP je po prevzemu funkcije na tak način imenovano komisijo razrešil in delo v komisiji z odločbo podelil stari - strokovno preverjeni komisiji (v času njenega delovanja so resor vodili 4 različni ministri).  V nadaljevanju podajamo stališče po točkah, kot so bile navedene v pobudi;


1. Da se prouči primernost takega načina izvajanja TPK. Predlagam, da celoten TPK izvajajo avtošole, ki izvajajo učenje C,D;E kategorij v okviru svojih programov. Skratka uredi naj se sistem, da bo voznik, ki naredi eno od višjih kategorij, avtomatsko pridobil v okviru usposabljanja tudi TPK. Na tečaju CPP bi dodali še nekaj vsebin o prevozih na testih pa bi pola za CPP vsebovala še dodaten del, ki je minimalno potreben za pridobitev TPK. Izpitna vožnja pa bi potekala istočasno pred komisijo za vozniški izpit kot sedaj, dodani pa bi bili še elementi potrebni za TPK.
Organizacijo in izvedbo TK programov že sedaj izvajajo prometni centri, ki imajo v svojih programih tudi učenje za pridobitev kategorij vozniških dovoljenj. Ker gre za popolnoma različne učne programe avtomatizem, ki ga predlagate ni izvedljiv. Pri učenju za pridobitev kategorije vozniškega dovoljenja gre izključno za preverjanje znanj iz cestno prometnih predpisov in vožnje, pri TK pa je preizkus vezan na znanja, ki so potrebna za uspešno opravljanje poklica "poklicni voznik". V kolikor bi postavili eno komisijo za oba področja se zastavlja vprašanje strokovne usposobljenosti članov, ki bi sodelovali v enotni komisiji za tako različna področja. Dodaten problem bi ob drugačni organiziranosti lahko nastal tudi za tiste kandidate, ki TK nimajo imajo pa kategorijo. Prav tako tudi za kandidate, ki prihajajo iz tretjih držav imajo vozniško, ki je izdano v njegovi državi, nimajo pa TK, ki ga za delo voznika pri slovenskem prevozniku potrebujejo. To pomeni, da bi morali delati dodaten izpit samo za TK,  kar pa tudi ne bi bilo brezplačno, zato je ugibanje o tem ali bi bilo nekaj ceneje ali dražje lahko čista špekulacija.


2. Podaljšanja TPK pa naj se odvijajo enkrat na pet let oziroma ob res velikih spremembah zakonodaje, saj je tudi to vsakoletno mučenje ljudi, pobiranje velikih vsot denarja in ponavljanje več ali manj istih stvari, saj novosti spet ni toliko.
Direktiva 2006/59 ES določa, da je usposabljanje za poklicne voznike, razen izjem, obvezno in sicer v petih letih 35 ur. Direktiva velja in je implementirana tudi v naših predpisih, kot sicer to določa evropska zakonodaja. Iz povedanega sledi da si "mučenja" o katerem govorite nismo izmislili sami, ampak je tako določeno v Direktivi, ki jo je izdala EK in velja za vse poklicne voznike, ki imajo bivališče v DČ oziroma za tiste poklicne voznike, ki prihajajo iz tretjih držav, pa so zaposleni v podjetjih, ki imajo svoj sedež v eni od DČ. V dogovoru s slovenskimi prevozniki in vozniki smo s Pravilnikom o vsebini, načinu in postopku pridobitve temeljne kvalifikacije za voznike motornih vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 26/07 in 33/08, 49/09, 103/10 in 63/2012) omogočili izvajanje predmetnega usposabljanja na več različnih načinov, tudi vsako leto po 7 ur tako, da v 5 letih zberejo zahtevanih 35 ur. Voznike tudi nihče ne sili, da delajo letna usposabljanja in se lahko odločijo, da bodo usposabljanje v višini 35 ur opravili v zadnjem letu preden jim poteče veljavnost kode 95. Poleg tega cene 7 urnega usposabljanja na trgu trenutno niso 80 EUR kot je navedeno, ampak od 19 do 40 evrov. Razlike v cenah med izvajalci pa so logične, saj so odvisne od števila kandidatov, popustov in drugih okoliščin izvajalca.
Predstavnik MzIP v delovni skupini za TK in usposabljanje poklicnih voznikov EK je že večkrat v svoji intervenciji na sestankih v Bruslju predlagal skrajšanje obveznega usposabljanja iz 35 na 21 ur, kot to predlaga tudi IRU in še nekaj predstavnikov DČ v delovni skupini.

3. Vem, da je za tem evropska direktiva, problem je le njen način implementacije v Sloveniji, ki je korupcijski izjemno tvegan in zapleten prav zaradi udeležbe državnih uradnikov v izvedbi.
Tudi v drugih državah EU je pridobivanje TK podobno organizirano kot v Sloveniji, pa takšnih pomislekov o korupcijski tveganosti ni. Ne nazadnje so tudi člani drugih izpitnih komisij, ki jih je v državi kar nekaj, ena od teh je komisija za vozniški izpit, državni uradniki.

4. Tako bi se izognili zagotovo spornemu delovanju državnih uslužbencev resornega ministrstva, ki si eden sistem izmislijo zato, da potem popoldne mastno služijo, Prav gotovo je tu ogrožena integriteta in korupcijsko tveganje preveliko.
Kot že rečeno si pridobivanja TK in rednega usposabljanja niso izmislili uradniki ministrstva ampak je ta obveznost zapisana v Direktivi 2006/59 in Zakonu o prevozih v cestnem prometu. Stališče avtorja lahko razumemo kot da v celoti razpolaga z informacijo o mastnih zaslužkih uslužbencev resornega ministrstva, zato pozivamo, da dokazne dokumente preda zato pooblaščenim inštitucijam v Republiki Sloveniji. To je nenazadnje tudi v interesu MzIP. V nasprotnem pa lahko te navedbe razumemo kot namero, da z že poznanim jezikom nekaterih, ki si zaradi lastnih nam nepoznanih interesov želijo podreti sistem izobraževanja, ki ne nazadnje deluje že vrsto let.   

5. S tem bi pridobili tudi enotne in nizke cene, za pristojbino za izpit. Izpit bi izvajale izpitne komisije za vozniške izpite, ki jih  imamo, prihodek pa bi šel neposredno v proračun namesto v žepe organizatorjev in državnih uradnikov, ki za njih delajo popoldansko. Za voznike pa bi bil izpit veliko cenejši in vstop na trg dela lažja. Saj nekomu, ki je brezposeln to predstavlja prevelik strošek.
To, da bi pridobili enotne in nizke cene za izpit, je le domneva avtorja. Kot že večkrat povedano so tudi člani izpitnih komisij za vozniška dovoljenja državni uradniki, ki pa žal niso usposobljeni za preverjanje znanja tudi za pridobitev TK . Avtošole tudi sedaj organizirajo in izvajajo oba programa. In seveda ta program zaračunavajo, tako za pridobitev vozniških kategorij kot tudi TK. V kolikor bi organizacijo in izvajanje TK prevzela državna inštitucija, ki pa ne more biti avtošola, ker v Sloveniji takih ni, bi to bila direktna obremenitev državnega proračuna. In kdo bi po mnenju avtorja lahko izvajal preverjanje znanja za pridobitev TK, če to niso državni uradniki, ki pokrivajo predmetno področje in so vez med delovno skupino v okviru EK in MzIP, in kdo bi po mnenju avtorja to izvajal v popoldanskem času brezplačno, če seveda državne uradnike iz tega sistema izključimo. V dopoldanskem času je organizacija izpita za pridobitev TK sila težko izvedljiva, saj gre v večini primerov za populacijo, ki je v dopoldanskem času zasedena.
Seveda ne mislimo, da je trenutna organiziranost izobraževalnega sistema poklicnih voznikov optimalna. Obljubimo, da bomo vaše kot tudi druge pripombe skrbno proučili in se na podlagi dognanj odločili kako naprej."