RACIONALNEJŠE ZARAČUNAVANJE DAVKA OD PREMOŽENJA

Odgovor Ministrstva za finance

NUSZ in davek od premoženja sta dva ločena premoženjska davka, ki imata podlago v različnih materialnih predpisih (NUSZ v Zakonu o stavbnih zemljiščih, davek od premoženja pa v Zakonu o davkih občanov). Davek od premoženja se odmerja le fizičnim osebam in to samo za stavbe, NUSZ pa tako fizičnim kot pravnim osebam in sicer za prazna stavbna zemljišča in za stavbe oz. dele stavb. Zakonske podlage za vsako od dajatev urejajo različne načine in roke odmere.  

Zakon o davčnem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2), ki ureja pobiranje davkov, določa, da se NUSZ plačuje za leto vnaprej, in sicer na podlagi odločbe, ki jo izda davčni organ, kjer nepremičnina leži (403. člen ZDavP-2). Davčni organ odmeri zavezancem NUSZ na podlagi podatkov občine do 31. marca za tekoče leto oziroma v treh mesecih po prejemu podatkov, ki mu jih posreduje občina (404. člen ZDavP-2). Davčni organ na tej podlagi z eno odločbo odmeri NUSZ za nepremičnine, ki ležijo na območju iste občine. Pri tem je pomembno izpostaviti, da posamezne občine posredujejo podatke za odmero v različnih časovnih rokih, kar pomeni, da se odmera za vsako posamezno občino izvede samostojno. Seveda pa se ena odločba nanaša na vse nepremičnine posameznega zavezanca, ki ležijo v eni občini. Davčni zavezanec plačuje NUSZ v trimesečnih obrokih ali v dveh polletnih obrokih, če davek ne presega 200 evrov. Občinski odlok pa lahko drugače določi plačevanje NUSZ (405. člen ZDavP- 2).

Nadalje ZDavP-2 za davek od premoženja določa, da ga davčni organ odmeri zavezancu z odločbo (384. člen ZDavP-2) do 31. marca za tekoče leto, na podlagi uradnih podatkov oziroma napovedi davčnega zavezanca (387. člen ZDavP-2). Prihodki od davkov od premoženja pripadajo posamezni občini, zato zavezanec tudi za ta davek prejme eno odločbo za vse nepremičnine v posamezni občini.  Davek od premoženja se plačuje v trimesečnih obrokih ali v dveh polletnih obrokih, če davek ne presega 200 evrov (387. člen ZDavP-2).

V praksi se zgodi, da je lahko ista nepremičnina podvržena obdavčitvi z obema davkoma. Vendar veljavna zakonodaja ne daje možnosti izdaje skupne odločbe in skupnega plačilnega naloga za vse vrste davkov. Z zasledovanjem pravne varnosti in varstva pravic zavezancev ter nedvoumne pravice oziroma obveznosti zavezancev mora biti odločba jasna, razumljiva, določna, nedvoumna in predvidljiva. Po veljavni zakonodaji izdaja ene skupne odločbe ni mogoča, saj ta ureja različne roke ter pravne podlage za odmero posameznega davka. Za uresničitev takega predloga bi bilo potrebno posodobiti obdavčitev nepremičnin na način, da se ta odmerja kot enotna dajatev, ki sloni na centralni evidenci Geodetske uprave Republike Slovenije in se za vse nepremičnine odmeri v istemu roku.

Kljub temu pa je treba pojasniti, da veljavna zakonodaja in možni načini plačila sledita načelu ekonomičnosti.

V 50. členu ZDavP-2 določa zneske, do katerega se davka ne odmeri. Če se davek ugotovi z odločbo o odmeri davka, se ga ne odmeri, če bi presegel 10 evrov, razen če je z zakonom drugače določeno. Če pa je davek izključno prihodek proračuna samoupravne lokalne skupnosti, kar velja za primere NUSZ in davka od premoženja, pa se davka, ki se ugotavlja z odločbo o odmeri davka, ne odmeri, če ne presega 5 evrov. Ta ureditev je izraz načela ekonomičnosti postopka, po katerem mora uradna oseba voditi postopek hitro, s čim nižjimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke.

Z vidika znižanja stroškov zavezanca še dodajamo, da ima davčni zavezanec pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljnjem besedilu: UJP) možnost negotovinskega plačevanja obveznih dajatev (tudi NUSZ in davka od premoženja) brez stroškov plačilnih storitev. Na spletni strani UJP so informacije o enotah UJP, kjer se lahko opravijo plačila:

https://www.gov.si/zbirke/storitve/negotovinsko-placevanje-obveznih-dajatev/

Seznam dokumentov, ki so tehnično že prilagojeni na storitev eVročanje, je objavljen na spletni strani finančne uprave (med njimi je tudi NUSZ in davek od premoženja). Na kakšen način bo FURS vročal konkretnemu zavezancu, je odvisno od tega, ali je zavezanec vključen v storitev eVročanje ali ne. Pri tem velja zakonska določba, ki predpisuje obvezno elektronsko vročanje za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Druge fizične osebe pa se lahko prostovoljno prijavijo oziroma odjavijo v storitev eVročanja tako, da prek portala eDavki oddajo obrazec eVročanje-POS (Obrazec Prijava/Sprememba/Odjava). Več informacij o storitvi eVročanje je na spletni strani FURS:

https://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/poslovanje_z_nami/vrocanje?type=0%3D6cf5ef6a14c

Z vidika zniževanja stroškov organa pojasnjujemo, da se FURS razbremeni stroškov tiskanja in poštnih storitev, če se davčni zavezanci vključijo v storitev eVročanja. FURS dokumente (sklepe, odločbe itd.) praviloma pripravi v elektronski obliki in jih elektronsko podpiše z digitalnim potrdilom ali faksimilom. Nato jih vroči ali v fizični obliki ali v elektronski obliki - prek portala eDavki (eVročanje). Poleg tega se administrativni stroški poskušajo zmanjšati tudi z vedno večjo stopnjo digitalizacije in avtomatizacije postopkov nadzora, nakazovanja sredstev na račune občin itd..