Ureditev služnosti stanovanja za umrle osebe

Odgovor Ministrsta za pravosodje

Izbris pravic, ki prenehajo s smrtjo njihovega imetnika, se izvede na podlagi predloga. Razen v nekaterih zakonsko določenih primerih odločanja po uradni dolžnosti zemljiškoknjižno sodišče namreč o vpisih vedno odloča na podlagi predloga. To pomeni, da se izbris praviloma izvede na podlagi predloga, ki ga elektronsko vloži notar kot pooblaščenec vlagatelja, podlaga za izbris pa je praviloma potrdilo pristojnega matičnega organa o vpisu smrti imetnika v matični register ali pravnomočna sodna odločba o razglasitvi imetnika za mrtvega.

Z lanskoletno novelo Zakona o zemljiški knjigi[1] (v nadaljnjem besedilu: ZZK-1) so bile uzakonjene rešitve, ki predlagateljem teh izbrisov znatno olajšujejo dokazovanje smrti imetnika, niso pa šle tako daleč, da bi se takšni izbrisi izvajali po uradni dolžnosti, da bi bilo torej zemljiškoknjižno sodišče z elektronskim obvestilom (predlogom) s strani upravne enote obveščeno o smrti imetnika. To bi namreč od upravne enote najprej terjalo dodatno preverbo, ali gre za takšno pravico imetnika, ki preneha s smrtjo, nato pa še podajo ustreznega obvestila oziroma predloga.

Ker pa je pobuda, za katero se zahvaljujemo, smiselna, bomo ob naslednjih spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju[2] preučili možnost, da bi zapuščinsko sodišče ob ugotovitvi, da je bil zapustnik imetnik pravic, ki so s smrtjo prenehale oziroma ugasnile, poleg  odločitve o sami zapuščini zemljiško knjigo obvestilo tudi o tem dejstvu, na podlagi česar bi nato zemljiškoknjižno sodišče poleg vpisa spremembe imetnikov in drugih z dedovanjem povezanih sprememb po uradni dolžnosti vpisalo tudi izbris pravic, ki so prenehale s smrtjo.