Odgovor Ministrstva za okolje in prostor
Trditev, da so občinski prostorski načrti (OPN) zastareli akti, sprejeti pred več kot 40 leti ne drži. OPN so občine začele pripravljati in sprejemati šele po letu 2007, ko je začel veljati Zakon o prostorskem načrtovanju. »Najstarejši OPN« je tako star 13 let (OPN občine Bovec 2009, spremenjen in dopolnjen 2014). Veliko občin je sprejet OPN tudi spreminjalo in dopolnjevalo, v delih, kjer je bilo treba izvedbeno regulacijo prostora (namensko rabo prostora in prostorsko izvedbene pogoje) prilagoditi novih potrebam lokalne skupnosti.
V 26 občinah pa se še vedno uporabljajo »stari prostorski akti« - t.i. prostorske sestavine občinskega dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana ter prostorski ureditveni pogoji (ti. PUP-i). Teh prostorskih aktov v skladu z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21; ZUreP-3), ni več dovoljeno spreminjati in dopolnjevati, ker je ključnega pomena, da vse občine v Sloveniji sprejmejo OPN in z OPN določijo osnovno izvedbeno regulacijo svojega prostora. Uporaba »starih prostorskih aktov« je z ZUreP-3 sicer podaljšana do konca leta 2024.
Tako ZUreP-3 kot Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 199/21; GZ-1) pa dajeta na razpolago več možnosti glede ohranjanja, vzdrževanja, rekonstrukcije in nenazadnje legalizacije objektov tudi v občinah, kjer se še uporabljajo »stari prostorski akti«.
OPN-ji
Pobuda
Občinski prostorski načrti so zastareli akti sprejeti pred 40 in več leti. Z vsemi mogočimi opcijami se z veliko administracije delajo spremembe, ki jih nova tehnologija gradnje narekuje. Novi gradbeni zakon Z1 je sprejet v duhu urejanja prostora, legalizacije obstoječih objektov in vspostavljanje urejenega okolja in prostora. OPN, PUP itd. pa ostajajo enaki, kar pomeni da so občine prisiljeni izdajati negativna menja pri urejanju dokumentacije, za nepomembna odstopanja, kot je primer naklon strehe.
Predlagam, da se s posebnim členom dopolni ZUReP, ki bo omogočal odstopanje od PUP obstoječim stavbam, ki so bile grajene pred nastankom novihh občin. Namreč to da novonastale občine dajejo menenja po OPN-jih, ki so kopije PUP z izvorom v povsem drugem okolju in okoliščinah, ne bomo uspeli urediti obstoječih objektov. Za izjeme in krepka preplačila investitorjev ( lokacijske preveritve, PIP itd), se potrdi vse mogoče gradbene oblike, predvsem pri novogradnjah, ki realno pomenijo bistvena odstopanja, od zastarelih OPN-jev in tudi okolja. Zato v tako urejenem sistemu urejanja prostora, ni logičen obstoj nepremostljivih ovir pri legalizacijah starih, obstoječih objektov. Potrebno je upoštevati, da je vsak objekt, nujno potrebno redno obnavljati, delno rekonstruirati in vzdrževati, da lahko služi svojemu namenu. Zato namensko ohranjanje vitalnosti objekta, nikakor ne sme pomeniti oviro pri sistemskem urejanju okolja in lokalnega prostora, temveč prepoznati v tem prednost za širšo skupnost.